Glifosat na zalogo
Lani je bilo v Sloveniji prodanih 91,5 tone glifosata
Monika Weiss
MLADINA, št. 39, 1. 10. 2021

Kmetijska izložba, poskusno polje pšenice pri Ptuju
© Borut Krajnc
V Sloveniji je bilo lani prodanih 91,5 tone glifosata, enega od najspornejših sredstev za uničevanje plevela. »Glede na porast prodaje glifosata med letoma 2019 in 2020 lahko sklepamo, da so se sredstva na osnovi glifosata kupovala na zalogo,« podatke razlagajo na kmetijskem ministrstu in dodajajo, da je podobno dinamiko prodaje zaznati tudi pri drugih fitofarmacevtskih sredstvih, ki se »umikajo iz prodaje«.
Monika Weiss
MLADINA, št. 39, 1. 10. 2021

Kmetijska izložba, poskusno polje pšenice pri Ptuju
© Borut Krajnc
V Sloveniji je bilo lani prodanih 91,5 tone glifosata, enega od najspornejših sredstev za uničevanje plevela. »Glede na porast prodaje glifosata med letoma 2019 in 2020 lahko sklepamo, da so se sredstva na osnovi glifosata kupovala na zalogo,« podatke razlagajo na kmetijskem ministrstu in dodajajo, da je podobno dinamiko prodaje zaznati tudi pri drugih fitofarmacevtskih sredstvih, ki se »umikajo iz prodaje«.
Glifosat je pod različnimi trgovskimi imeni, najbolj znano je Roundup, na trgu že skoraj 50 let, njegovi proizvajalci pa zadnja leta izgubljajo tožbe. Nemški farmacevt Bayer je kot prevzemnik ameriškega podjetja Monsanto, najbolj znanega prozvajalca glifosata, lani sklenil poravnavo v vrednosti 10,9 milijarde dolarjev v skoraj sto tisoč tožbah potrošnikov zoper Monsanto zaradi rakotvornosti izdelka.
V Sloveniji tožb ni, prodaja glifosata cveti, saj si uporabniki delajo zaloge zaradi morebitne prepovedi uporabe na ravni EU. Prihodnje leto se bo ponovno odločalo o nadaljnji uporabi glifosata v EU. Kakšen predlog bo evropska komisija ponudila v glasovanje članicam, še ni znano, pravijo na ministrstvu, bo pa temeljil na mnenju Evropske agencije za varno hrano (EFSA), ki v tem primeru s štirimi državami članicami (Francijo, Madžarsko, Nizozemsko in Švedsko) izvaja tehnično ocenjevanje. S kmetijskega ministrstva niso sporočili niti svojega, torej slovenskega stališča do glifosata; zapisali so le, da odločitev Slovenije navadno temelji na mnenju EFSA.
Ob lani prodani količini glifosata je najbolj skrb zbujajoče, da nihče ne spremlja natančno, kje to sredstvo konča. Na ministrstvu so »pojasnili«, da se ga skoraj 80 odstotkov uporabi na nekmetijskih površinah, omenili so »ceste, železnice ter javne površine« – v drugem odgovoru pa navedli, da je uporaba herbicidov (tudi glifosata) na cestah in železnicah prepovedana od 1. aprila 2021. V kmetijstvu naj bi končalo približno 8,5 tone glifosata na leto, a pri tem se ministrstvo sklicuje na podatke iz leta 2017, saj novejših nima.
Tudi če bo glifosat prihodnje leto vendarle spoznan za zdravju škodljivo snov in prepovedan, bo uvedeno prehodno obdobje (največ 18 mesecev), v katerem bo uporaba še zakonita. Pri tem je treba omeniti, da smo v Sloveniji od leta 2007 do letos na ceste, železnice, kmetijske in druge površine »zlili« kar 1140,6 tone glifosata.