Uredništvo

6. 10. 2021  |  Družba

Ihan: »Za tretji odmerek bomo uporabljali samo mRNK-cepiva«

Imunolog je dejal, da je učinek pri mRNK-cepivih hitrejši in bolj intenziven

Alojz Ihan v oddaji Odmevi na TV Slovenija

Alojz Ihan v oddaji Odmevi na TV Slovenija
© RTV SLO

"Na začetku sem imel kar velike dvome o mRNK-cepivih, ker se mi je zdela nova tehnologija zelo nepreizkušena. Ampak po tem, ko so prišli rezultati o učinkovitosti tega cepiva, sem postal navdušen za mRNK-cepiva," je v Odmevih na TV Slovenija dejal imunolog Alojz Ihan.

Evropska agencija za zdravila priporoča za najranljivejše cepljenje že mesec dni po drugem odmerku, za preostale pa po pol leta. O tem, ali se bodo za tretji odmerek uporabljala mRNK-cepiva je Ihan dejal: "Glede na to, da je EMA pravzaprav dala zeleno luč za to shemo cepljenja, smo zdravniki več kot zadovoljni, da imamo neke trdne osnove in zagotovo bomo uporabljali samo mRNK-cepiva, dokler bodo registrirana za to uporabo."

Kar 263 mladostnikov naj bi bilo ocepljenih s cepivom Janssen, nato je bilo cepljenje ustavljeno. O tem, ali bodo Janssen še uporabljali, je Ihan dejal: "Mislim, da skoraj ni dvoma. V četrtek je sestanek in seveda ni prav nobenega razloga, predvsem kar se učinkovitosti tiče, kajti Janssen je bistveno manj učinkovit, kot pa so mRNK-cepiva. Zaradi stranskih učinkov, ta učinek v smislu razpadanja trombocitov in pa tromboze, ki je pri vektorskih cepivih pravzaprav dodaten učinek, medtem ko ga mRNK-cepiva nimajo. Zaradi teh razlogov bo seveda mRNK-cepivo, ki bo v prihodnje."

O tem, kaj se zgodi v človeškem telesu, ko se cepimo s tako imenovanim vektorskim cepivom, in kaj, ko se cepimo z mRNK-cepivom, pa je v Ihan v Odmevih dejal: "Ko se cepimo z mRNK-cepivom, takrat dobimo v mišico maščobne kroglice, v katerih je zapakirana informacijska molekula. Potem ko maščobne kroglice pridejo do naših celic, se stopijo z njimi, zato ker so membrane celic iz maščobe, in tako spustijo noter to informacijsko molekulo, potem pa v naslednjem tednu celica, ki je tako dobila to informacijsko molekulo, dela virusni protein S. V tistem tednu potem omogoči nastajanje protiteles in imunosti. Medtem ko se pri vektorskih cepivih cepi pravzaprav z modelnim virusom, torej z nenevarnim virusom, ki se tudi ne more razmnoževati. Vendar ima ta virus notri zapakirano to informacijsko molekulo in ta virus potem pravzaprav okuži celice, kamor je cepljena. Potem taka celica tam od dva do tri tedne dela ta virusni protein. Se pravi nekaj dalj časa."

"Učinek pri mRNK-cepivih je hitrejši in pa presenetljivo, bolj intenziven. Več protiteles nastane pri mRNK-cepivih, tistih, ki so pač narejena. Pri AstraZeneci in Janssenu nastane bistveno manj protiteles," je še povedal za TV Slovenija. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.