Vlada je (znova) ravnala nezakonito

Upravno sodišče razsodilo v prid neimenovanih tožilcev

Upravno sodišče je ugodilo tožbi obeh neimenovanih kandidatov za evropska javna tožilca, odpravilo vladni sklep, da se razpiše nov izbirni postopek, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Preprosteje rečeno, upravno sodišče je vladi namignilo, naj izpolni zakonsko dolžnost, se seznani s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov in ga pošlje evropskemu javnemu tožilstvu.

Vlada se je namreč pred časom odločila, da se s predlogom za imenovanje tožilcev ne bo seznanila, ker (strokovni) del postopka menda ni bil izpeljan v skladu z zakonom. Šlo je za (nezakonit) poskus. Vlada se je želela izogniti imenovanju tožilcev, ki nista po volji premieru.

Greh tožilke Tanje Frank Eler je sodelovanje pri pripravi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora proti Janezu Janši. Greh tožilca Mateja Oštirja pa je, da je zavrgel kazensko ovadbo zoper podjetje Pro Plus zaradi domnevnega izkoriščanja monopolnega položaja. Gre za podjetje, ki je lastnik televizijskih kanalov Pop TV in Kanal A. Namero predsednika vlade in drugih predstavnikov SDS, da ovirajo delo teh televizijskih programov, opažamo že dlje.

Upravno sodišče je zdaj ugotovilo, da »izpodbijani sklep vlade ni obrazložen, s čimer je bilo kršeno ustavno načelo o enakem varstvu pravic po 22. členu ustave, prav tako je bila s tem kršena določba o učinkovitem sodnem varstvu po 23. členu ustave ter pravica do pravnega sredstva po 25. členu ustave«.

Po mnenju sodišča ima torej vladni sklep takšno bistveno pomanjkljivost, da ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti. 

S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Na sodbo so se z odobravanjem odzvali na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer »ves čas z zaskrbljenostjo spremljamo zaplete okrog (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki po našem mnenju mečejo slabo luč na republiko Slovenijo v mednarodni skupnosti«. Poleg tega so opozorili, da »je Evropsko javno tožilstvo institucija, ki mora biti popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev. Kot izhaja iz nedavne izjave glavne evropske tožilke Laure Kövesi, je zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije oteženo ne le preiskovanje primerov oškodovanja teh sredstev v Sloveniji, ampak tudi čezmejnih, ki vključujejo Slovenijo.«

Gre za še eno v vrsti odločitev rednih sodišč in ustavnega sodišča, v konkretnih primerih in na sistemski ravni, ki kažejo, da vlada igra zunaj pravil igre, zapisanih v zakonodaji. Hkrati so vse te sodne odločbe tudi dokaz, da je pravosodje eden od redkih državnih podsistemov, ki še delujejo neodvisno od politike, v skladu z zakonodajo in v prid državljank in državljanov. To je tudi razlog, zakaj si želi največja vladna stranka pravosodje – sodstvo in tožilstvo – podrediti.