Stara normalnost
Danes je nov dan
Ob razmislekih, kako naprej po pandemiji, je bilo slišati več glasov, ki so opozarjali, da si svet ne more in ne sme dovoliti vrnitve v ''staro normalnost'' – na to je opozarjal OECD, tudi Bruselj pa je milijone, namenjene članicam za okrevanje po pandemiji, pogojeval s strogimi zelenimi zavezami. Ni dvoma, da so nas načini življenja, proizvodnje in potrošnje, ki slonijo na gospodarski rasti, potisnili v hudo podnebno krizo.
Kljub vsem lepim besedam pa se zdi, da se svet ne zna obrniti drugam kot v staro "normalnost". Ob pomanjkanju električne energije na Kitajskem beremo o ''uničenem božiču'' in o tem, kako drago nas bo stala ta ''zelena energija''. A tem ocenam manjka ključen poudarek; da je namreč najbolj zelena energija tista, ki je ne porabimo. Proizvajati in trošiti bomo morali manj – korenite spremembe življenjskega sloga in vrednot ter odločni sistemski ukrepi, ki BDP ne bodo več postavljali v središče družbene blaginje, so namreč edina normalnost, ki jo potrebuje svet.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.