Interpelacija zoper ministra Hojsa

Opozicija je med razlogi za interpelacijo navedla odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, policijsko nasilje na protestih, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter politizacijo in militarizacijo policije

V Levici so pripravili osnutek interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa in ga poslali v usklajevanje. Očitajo mu soustvarjanje izrednih razmer, odgovornost za policijsko nasilje, omejevanje človekovih pravic in politizacijo policije. O predlogu interpelacije zoper ministra Hojsa so nato danes razpravljali tudi na sestanku opozicijskih strank iz Koalicije ustavnega loka (KUL). Vse štiri opozicijske stranke so predlog interpelacije podprle. 

V Levici menijo, da izredne razmere načrtno ustvarja vlada oziroma predvsem predsednik vlade Janez Janša in minister Hojs. Ta je namreč 5. oktobra prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktiviral 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije in omejil gibanje v Ljubljani, na Bledu in okoli Brda.

Razlogi za interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa: odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, odgovornosti ministra za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter politizacija in militarizacija policije.

Kot je v današnji izjavi za medije dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec, Hojsu očitajo odgovornost za ustvarjanje izrednih razmer v državi. "S svojim delovanjem tako vlada kot ministrstvo za notranje zadeve aktivno spodbujata nemire v državi in ustvarjata klimo, ki postaja vse bolj nevzdržna," je navedel.

V Levici v osnutku interpelacije, ki ga je pridobila STA, izpostavljajo tudi problem vladanja z odloki, ki je, kot navajajo, nedemokratičen, saj s tem izvršilna oblast poskuša prevzeti tudi naloge zakonodajne veje oblasti, hkrati pa z njimi v družbi ustvarja kaos.

Na vprašanje, ali računajo, da imajo realne možnosti za uspeh interpelacije, je Vatovec dejal, da ne bo špekuliral. Dodal pa je, da se nadeja tega, da bi morda uspeli prepričati katero od opozicijskih poslanskih skupin, ki sicer podpira vlado, a "nima pretiranih simpatij" do Hojsa.

To bo sicer deveta interpelacija v tem mandatu. Na obravnavo v DZ trenutno čakata interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.

Hojs očitkov za zdaj še ni komentiral, saj je dejal, da z vsebino interpelacije ni seznanjen. O tem, ali bo policija ob morebitnih protestih v sredo znova odreagirala z uporabo sile, pa je Hojs odgovoril, da "če bo nasilje znova eskaliralo", je po njegovem "verjetno prav, da policija odgovori tako, da to eskalacijo nasilja prepreči". 

Prvič so poslanci o interpelaciji zoper notranjega ministra Hojsa glasovali 18. septembra lani, ko mu je opozicija očitala vmešavanje v policijo in delo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Eden od razlogov za prvo interpelacijo je bila tudi odprava prepovedi koncerta v Mariboru hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki ga povezujejo z ustaštvom. Takrat je predlog za Hojsovo razrešitev podprlo 38 poslancev, proti jih je bilo 43. Opozicija bi za njegovo razrešitev potrebovala vsaj 46 glasov poslank oziroma poslancev.