Jure Trampuš

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika

Nihče, niti vladar ni nad zakonom

Kaj storiti v državi, kjer izvršilna veja oblasti ne spoštuje odločitev sodišč?

Fototapeta v Ljubljani

Fototapeta v Ljubljani
© Željko Stevanić

Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je.

Natančno takšna zgodba se že leto dni dogaja kandidatoma za evropska tožilca, Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je državnotožilski svet izbral in potem ministrstvo za pravosodje predlagalo za predstavnika Slovenije v evropskem javnem tožilstvu, neodvisnem organu, pristojnem za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu in finančnim interesom Evropske unije. Izbrana kandidata sta zmotila Janeza Janšo, vlada se najprej mesece ni želela seznaniti z izbiro, potem pa je samovoljno objavila nov razpis za ti dve tožilski mesti. V vmesnem času je zaradi samovolje, kršenja zakonodaje odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, upravno sodišče pa je na koncu presodilo, da mora vlada prvi postopek izpeljati do konca in da ga ne sme, kar tako, brez obrazložitve, razglasiti za neuspešnega in brez pravnih učinkov. Zakon predvideva, da izbor evropskih delegiranih tožilcev opravi državnotožilski svet, pripravi listo kandidatov, ministrstvo za pravosodje pa predlog posreduje vladi, s katerim se ta seznani. Državnotožilski svet je strokoven in (v nasprotju z vlado) politično neodvisen organ, prav tako pa noben predpis vladi ne podeljuje pristojnosti za presojo odločitev državnotožilskega sveta, saj naj bi bila neodvisnost evropskih delegiranih tožilcev »nedvomna«. Natančno to neodvisnost je lahko doseči samo tako, da imenovanje tožilcev ni izpostavljeno politični presoji. Tožilstvo ni del vlade, ampak je organizirano kot samostojni državni organ.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.