Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko 

Kvantna politika

Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU.

A zadnje leto smo se na takšne incidente že navadili. Mojca Prelesnik se je na muhi SDS znašla lani takoj za tem, ko se je njen urad pred letom dni uprl zamislim vlade, da bi med koronsko krizo policija začela množično zbirati osebne podatke državljanov, tudi lokacijske.

Presenetljivejši je bil dogodek iz prejšnjega tedna, ko so z Instituta Jožef Stefan (IJS) javnost obvestili, da so letošnjo informacijsko jagodo – nagrado, namenjeno tistim, ki so pomembno prispevali k razvoju informacijskih ved – podelili COVID-19 Sledilniku. Nagrado za neizjemen dosežek, informacijsko limono, pa informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik osebno, »za njeno delovanje tekom aktualiziranja aplikacije Ostani zdrav«.

Prelesnikova je v telefonskem pogovoru seveda poudarila presenečenje v smislu, »kje so, pri vseh kiksih, ki si jih je vlada privoščila v zadnjem letu, našli mene«. Aplikacijo Ostani zdrav, ki se je izkazala za neuporabno, je Slovenija edina na svetu celo zakonsko opredelila kot obvezno za recimo prečkanje regijskih mej, čeprav so vse pristojne mednarodne institucije v Evropi, pa tudi podjetja, kot sta Google in Apple, priporočali ali zahtevali, da je uporaba takšnih aplikacij prostovoljna. Tudi prejemnik jagode, pobudnik nastanka COVID-19 Sledilnika Luka Renko, je dejal, da je bil nad podelitvijo limone negativno presenečen. Osebno se z odločitvijo ne strinja. »Nenavadno se mi je zdelo že, ker so v preteklosti limone podeljevali izdelkom, nikoli osebi,« je navedel.

Potezo IJS so minuli teden kritizirali še številni drugi: iz Pravne mreže za varstvo demokracije so sporočili, da »ostro nasprotujemo podcenjujočemu odnosu Instituta Jožef Stefan (IJS) do neodvisne in za varstvo človekovih pravic zelo pomembne institucije informacijskega pooblaščenca«, oglasila se je tudi ena od ekip Sledilnika, poudarila svoje »začudenje« in predlagala umik nagrade. Nato so z IJS javnost obvestili, da nagrade ni podelil inštitut, ampak Strokovno združenje konference Informacijska družba, v katerem sicer delajo njihovi zaposleni, da IJS o tem ni imel podatkov in da bodo na inštitutu preučili delo svojih sodelavcev v zunanjem strokovnem organu te konference.

Za pojasnila smo prosili tudi omenjeno združenje, vendar je zdaj utihnilo in do zaključka redakcije odgovorov na vprašanji, kdo je izbral informacijsko pooblaščenko in s kakšno utemeljitvijo, ni poslalo. Je pa znano, kdo je organizator in kdo so glavni odgovorni za omenjeno konferenco. Vodja programskega odbora je Mojca Ciglarič, dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko, vodja organizacijskega odbora pa Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme pri IJS. Gams je denimo leta 2018 sodeloval na posvetu državnega sveta Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda, na katerem je krivdo za nizko rodnost pripisal liberalizaciji žensk, kontracepciji, splavu, ženskim pravicam, šolanju žensk, prepovedi preveč aktivnega moškega osvajanja. IJS se je tedaj distanciral od Gamsovega mnenja, zgodilo pa se ni nič.

Tako se zdi, da imajo sporne, politične in do vlade servilne poteze sicer kvantnih strokovnjakov z Instituta Jožef Stefan tiho podporo vodstva. Konec koncev je od leta 2015 pomočnica direktorja inštituta Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka iz SDS.