Lara Paukovič

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

Vse 70 % ceneje

Se bomo sploh kdaj odpovedali hitri modi?

Pokopališče hitre mode na enem izmed smetišč v Gani

Pokopališče hitre mode na enem izmed smetišč v Gani
© OR Foundation

»Prejšnji teden so imeli na portalu XX 70 % znižanje oblačil in zdaj vam bom pokazala, kaj vse sem kupila,« v live posnetku na svojem profilu navdušeno razglaša spletna vplivnica. Sledi razkazovanje omenjenih oblačil, tako imenovani »haul«. Veliko teh kosov je naročila »impulzivno«, ker so bili ravno znižani in ne ve zares, ali jih bo kdaj oblekla; druge si bo nadela samo za fotografiranje. To so oblačila, ki že po redni ceni stanejo nekaj deset evrov – na znižanju pa jih je dobila za po deset ali dvajset evrov na kos. Narejena so iz tankih, nekakovostnih tkanin – a na fotografijah bodo kljub temu videti fantastično. Kakovost ni prvo, na kar ti mladi modni navdušenci pomislijo ob nakupu – gledajo predvsem na to, da dobijo več kosov za manj denarja.

Čeprav mlajša generacija, sploh Z (rojena med 1995 in 2010), v primerjavi z njihovimi starši ali starimi starši velja za izrazito ozaveščeno glede okoljskih sprememb in podnebne krize, pa po drugi strani hlasta za hitro modo. A pri tem je prav modna industrija tista, ki je zaslužna za 10 % globalnih emisij toplogrednih plinov – več kot letalski in pomorski promet skupaj! Zakaj posameznike ves čas opozarjamo, naj npr. pazijo, kako potujejo, ozaveščenosti pri nakupovalnih navadah, sploh na področju mode, pa ne omenjamo tako pogosto? Leta 2015 nam je oči sicer za kratek čas odprl dokumentarec The True Cost (Prava cena), ki razgalja neprijetno ozadje modne industrije, od onesnaževanja okolja do podplačanih ali celo neplačanih delavcev (spomnimo se na tekstilne delavce v Turčiji, ki so v Zarina oblačila skrivali prošnje na pomoč), a se od takrat ni veliko spremenilo. Nasprotno: z vzponom socialnih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, je postala potreba po hitri modi še izrazitejša. Po poročanju BBC zahodni kupci kupijo kar 60 % več oblačil kot pred 15 leti. TikTok je poln posnetkov, v katerih se dekleta v nekaj sekundah preoblečejo v deset različnih modnih kombinacij, potem pa ta oblačila prodajo naprej – ali jih v najslabšem primeru zavržejo.

Odvržena oblačila Evropejcev, Američanov in Kitajcev potujejo v države tretjega sveta, na primer v Gano, kjer jih prevzamejo ponudniki oblačil iz druge roke. Po podatkih BBC Gana vsak teden dobi približno 15 milijonov kosov odvrženih oblačil, večinoma poceni hitre mode. Toda nekatera odvržena oblačila so tako slabe kakovosti, da se med potjo strgajo ali izrabijo – ali pa takšna že pridejo tja – in niti prodajalci rabljenih oblačil si z njimi ne morejo več pomagati, torej niso dobra niti za ponovno uporabo. V Gani kupi zavrženih oblačil, približno 40 % poslanega iz Evrope, Amerike in Kitajske, končajo na smetiščih zunaj mesta, ob morju, kar je uničujoče za okolje.

Zadnji članek, ki ga je na temo nevarnosti navdušenja mladih nad hitro modo prejšnji teden objavil Guardian – »Ali se bo generacija Z kdaj odpovedala nevarni ljubezni do hitre mode?«, poroča, da se mladi zavedajo vpliva mode na okolje, a zaradi nenehnega nakupovanja ne občutijo krivde.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.