Tank na tank

Ko opazujem na fotografijah navdušenje obrambnega ministra Mateja Tonina ob seznanjanju z različnimi vrstami orožja in opreme slovenske vojske, se mi postavljata dve vprašanji. Prvič, kako to, da MT očitno ne ve, zakaj v sodobnih demokratičnih državah opravljajo funkcijo obrambnih ministrov civilne osebe. Drugič, postavlja se mi vprašanje, zakaj so tako velike razlike v razumevanju krščanskih vrednot med strankami, ki se nanje sklicujejo. Če denimo primerjam program Češke ljudske stranke iz začetka 90-desetih let prejšnjega stoletja (takrat sem živel v Pragi), ki je bil izrazito krščansko -socialne vsebine, z neoliberalnim programom NSi, potem vidim, da sta to dve krščanski stranki popolnoma različnih vrednot.

V dokaz različnosti še drug primer. Češka ljudska stranka je bila koalicijski partner v prvi vladi Vaclava Klavsa in sicer je v vladi zasedel obrambno ministrstvo njen podpredsednik Bavdiš. Ta je bil tudi tako navdušen nad orožjem kot je naš MT. Pred mediji se je postavljal z orožjem in to je bilo za njegovo stranko preveč. Ker so ocenili, da to ni v skladu z vrednotami stranke, so ga odpoklicali in s tem se je moral umakniti iz političnega življenja. NSi seveda ne bo odpoklicala svojega predsednika, pač pa se bodo o tem izrekli volivci.

MT v javnih nastopih ne pozabi pohvaliti uspešnega dela strankinih ministrov. Spregledal je, da agilnost sama po sebi ne predstavlja tudi uspešnost. Minister za infr astruktur o načrtuje dodatne vozne pasove na vpadnicah v Ljubljano, čeprav je praksa v tujini pokazala, da to pomeni samo še več osebnega cestnega prometa. Minister je tudi že na samem začetku mandata obiskoval občine in jim obljubljal cestne investicije. Rezultat tega je, da so v prihodnjih proračunih predvidene skoraj enake vsote sredstev za investicije v cestno kot v železniško infrastrukturo, naj bi jo razvijali prednostno. To je tudi v popolnem nasprotju, tako s prometno, kot z okoljsko politiko, ko naj bi se prevoz z osebnimi avtomobili preusmerjal v javni promet in cestni promet na sploh na železniški prevoz, kar je nujno za zaviranje podnebnih sprememb.

Tudi ministru za delo, družino in socialne zadeve marsikaj lahko očitamo. Toda kapica na njegove grehe je gotovo to, da ob tem, ko je vlada z »levo roko« našla ogromna sredstva za vojsko, ni izboril nekaj milijonov za dokončanje doma za starejše občane v Osilnici v letošnjem letu. Dokončanje je sicer predvideno za naslednje leto, kar je zaradi negotovih razmer vprašljivo. Namreč kadar je država prisiljena varčevati z javnimi sredstvi, so vedno prizadete naložbe.

NSi se zelo dobro počuti kot vladajoča stranka, čeprav je v vladi, ki ima zelo malo ugleda doma in še zlasti v tujini. Če bo po novih volitvah čakala na novo koalicijo z Janševo vlado, bo čakala še zelo dolgo. Ima pa drugo možnost. Njihov program stranke bi moral biti bolj podoben programu češke ljudske stranke. S tem bi lažje sklepali koalicije tudi z drugimi strankami in si odprli možnost, da bi v bodočnosti postali vodilna moderna desna stranka. Predvsem bi

si morala reševati ugled s takojšnjim izstopom iz sedanje koalicije. S tem bi NSi tudi omogočila predčasne volitve in sprejemanje proračunov 2022 in 2023 novi vladi, ki bo v kasnejših letih tudi zadolžena za reševanje sedanje prezadolženosti naše države.