Borut Mekina

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika

Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda

Tank na tank

Ljubitelj vojske in orožja minister Tonin

Ljubitelj vojske in orožja minister Tonin
© :Arhiv Mladine

Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja.

Spomnimo se, lani je bila ena od osrednjih zgodb na področju obrambe zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026, na podlagi katerega naj bi Slovenija v prihodnjih petih letih za nakupe orožja in bojne tehnike ter za druge naložbe v vojsko porabila 780 milijonov evrov, torej v povprečju dodatnih 156 milijonov evrov na leto. Minilo je nekaj mesecev, pa se teh 156 milijonov evrov spet napihuje.

Na začetku meseca je parlamentarni odbor za obrambo podprl resolucijo o opremljanju Slovenske vojske do leta 2035, na podlagi katere bi izdatki za opremljanje rasli še hitreje. Po zdaj veljavnem načrtu opremljanja, ki je obveljal, ker je bila Levica neuspešna z referendumsko pobudo, naj bi do leta 2023 država za vlaganja v vojsko porabila 345 milijonov evrov.

V novem predlogu proračunov za prihodnji dve leti, ki jih želi koalicija sprejeti letos jeseni, pa se ta vsota povečuje na 491 milijonov evrov.

Povedna je še primerjava z naložbami v zdravstvo. Te so za 30 odstotkov nižje, kot so naložbe v orožje. Ali pa primerjava z vlado Marjana Šarca: če bi ostala na oblasti, bi moralo imeti obrambno ministrstvo letos na razpolago 561 milijonov evrov, dejansko pa jih bo pod Janševo vlado porabilo 636 milijonov.

Poleg inflacije nakupov orožja in opreme vlada v omenjeni resoluciji načrtuje še druge, bolj ofenzivne kot defenzivne ukrepe. Slovenska ustava recimo v 124. členu poudarja, da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Varstvoslovni strokovnjaki so doslej ta člen interpretirali v smislu, da je dovoljeno delovanje pripadnikov Slovenske vojske v tujini predvsem v okviru tako imenovanih mirovnih operacij, ki jih odobri varnostni svet OZN.

V novi resoluciji pa vlada napoveduje povečan angažma Slovenske vojske v okviru preventivnih Natovih operacij, kot je denimo tista v Latviji, očitno usmerjena proti Rusiji. To so seveda za zdaj samo načrti, poslanci bodo o predlogu resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 glasovali na plenarnem zasedanju predvidoma prihodnji teden.

Če bo izglasovana, pa v Levici napovedujejo vložitev pobude za nov, tokrat posvetovalni referendum.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Marko Kržan, Ljubljana

    Tank na tank

    Ko to pišem, še ni znano, ali bo DZ sprejel Resolucijo o opremljanju SV do leta 2035. Jasno pa je, da se obeta radikalno povečanje vojaških izdatkov in angažiranja SV v tujini. Izdatki naj bi se skoraj podvojili na vsaj 2 % BDP, zlasti zaradi oboroževanja, za kar je že v letih 2021–2023 predvidenih 491 mio €. (Za primerjavo: za investicije v zdravstvu je predvidenih le 360 mio €. Več

  • Rudi Kropivnik, Ljubljana

    Tank na tank

    Ko opazujem na fotografijah navdušenje obrambnega ministra Mateja Tonina ob seznanjanju z različnimi vrstami orožja in opreme slovenske vojske, se mi postavljata dve vprašanji. Prvič, kako to, da MT očitno ne ve, zakaj v sodobnih demokratičnih državah opravljajo funkcijo obrambnih ministrov civilne osebe. Drugič, postavlja se mi vprašanje, zakaj so tako velike razlike v razumevanju krščanskih vrednot med... Več