Kaj sta se dogovorila Vizjak in Petan?

Je dogovarjanje Vizjak-Petan povezano s tem, da je Bojan Petan za 2,3 milijona evrov odkupil ničvredni podjetji premierovega brata Rajka Janše?

Janez Janša in Andrej Vizjak. Kot pravi Andrej Vizjak v pogovoru z Bojanom Petanom: »Potrebujemo malo »facesavinga« in ne bomo »ratili«, ker je to brez veze.«

Janez Janša in Andrej Vizjak. Kot pravi Andrej Vizjak v pogovoru z Bojanom Petanom: »Potrebujemo malo »facesavinga« in ne bomo »ratili«, ker je to brez veze.«
© Gov.si

Ko je v ponedeljek voditelj oddaje 24ur zvečer Uroš Slak predstavil 14 let star posnetek pogovora enega najbližjih sodelavcev Janeza Janše, leta 2007 ministra za gospodarstvo, danes pa za okolje Andreja Vizjaka, ter predsednika uprave DZS Bojana Petana, je bilo osrednje vprašanje, ki se je postavilo v javnosti, naslednje: Je mogoče, da sta se Petan in Vizjak, ki politično veljata za velika nasprotnika, v resnici v ozadju dogovarjala in pogajala? Če sta se tako pogajala leta 2007 in 2008, ali tako ravnajo tudi danes? Nas s svojim javnim nasprotovanjem ves čas vlečejo za nos, dejansko pa skupaj delajo posle? Mar ni Petan takrat poskušal izvleči Terme Čatež iz rok države, kar mu je na koncu leta 2008 tudi uspelo? Mar ni takrat Janševa vlada nanj pritiskala zaradi časopisa Dnevnik, ki je bil takrat in je še danes v njegovi lasti?

Ko gre za denar, provizije, zaslužke, se v zadnjih letih vedno izkaže, da gromoglasni predstavniki SDS nimajo nobenih zadržkov za kakšen sumljiv dogovor, od katerega imajo koristi. Najbolj znan je seveda primer nakupa oklepnikov Patria, drug tak primer pa je prepustitev družbe Mercator Pivovarni Laško v zameno za dostop do časopisov Delo, Slovenske novice in Večer. Prav zato je objavljeni pogovor med Bojanom Petanom in Andrejem Vizjakom izjemno dragoceno razkritje. Gre namreč za še en primer korupcije, ki je ne policija ne mediji doslej niso mogli zlahka dokazati prav zato, ker je ves čas veljalo, da gre za velike nasprotnike, ki jih nikoli ni mogoče dobiti za isto mizo, kaj šele, da bi dosegli kakšen dogovor. Dogajanje v Termah Čatež, državni prevzem upravljanja družbe v letu 2007 in nato leta 2008 dejanski kapitalski prevzem Term Čatež s strani družbe DZS v lasti Bojana Petana, je ves čas veljalo za spopad med vlado Janeza Janše in Petanom, ki naj bi bil Janši in SDS trn v peti, zlasti zaradi lastništva v družbi Dnevnik, pa tudi zato, ker je bil dolga leta član LDS.

V dneh po objavi posnetka pa javnost ni dobila bistvenega odgovora o njem: namreč o čem se sploh pogovarjata Vizjak in Petan? Od česa naj bi moral plačati davke Petan? Zakaj Vizjak pravi, naj tega ne stori, da ga bo to samo veliko stalo? Kaj pomeni številka 30 oziroma 34 milijonov evrov? Mar govorita o davkih – da bi moral Petan plačati toliko davka? Kaj je torej sploh predmet pogovora?

Za razumevanje pogovora je bistvena prav številka, ki jo izreče Petan, namreč 34 milijonov evrov. Toliko je bil namreč takrat vreden delež države oziroma državne Kapitalske družbe v Termah Čatež. In tisto, o čemer se pogovarjata, je namreč nakup državnega deleža in s tem prevzem družbe Terme Čatež. Petan je na tem sestanku predstavil Vizjaku svoj načrt, da bo, ker v tistem trenutku že ima dobrih 23 odstotkov družbe (posredno pa še dobrih 10 odstotkov v povezanih družbah), v prihodnjih mesecih objavil prevzemno ponudbo za Terme Čatež.

Za razumevanje pogovora je bistvena prav številka, ki jo izreče Petan, namreč 34 milijonov evrov. Toliko je bil namreč takrat vreden delež države oziroma državne Kapitalske družbe v Termah Čatež.

A Terme Čatež so takrat hoteli kupiti tudi drugi investitorji, Vizjak pa je bil tisti, ki je kot zaupnik Janeza Janše in minister za gospodarstvo dejansko imel v rokah odločitev, katero prevzemno ponudbo bo država sprejela, saj je imela takrat država v svojih rokah 30-odstotni delež družbe. Zato Vizjak v pogovoru Petanu reče: »Ne boš imel garancije, če boš manj ponudil kot oni. Jaz ti ne morem dat garancije. Jaz ti pa lahko rečem, da bomo, kar se države tiče, bolj dobrohotno gledali na to kot pa na uno (drugo ponudbo, op. p.). Ker imamo za to razloge.«

Za Terme Čatež sta se torej ponujala dva kupca. Eden je bil Bojan Petan, drugi je bila skupina okoli Darija Južne, sicer že leta enega večjih lastnikov Petrola, sicer pa prijatelja Andreja Vizjaka.

Rajko Janša (na fotografiji iz leta 2006) , brat, ki služi s prodajo podjetij, ki jih na koncu preplača Bojan Petan

Rajko Janša (na fotografiji iz leta 2006) , brat, ki služi s prodajo podjetij, ki jih na koncu preplača Bojan Petan
© Denis Sarkić

A v trenutku, ko je leta 2007 potekal ta pogovor, je bil Petan stisnjen v kot, tako je veljalo v javnosti. Vojna med Janševo vlado in njim je namreč trajala že od leta 2005. Junija tega leta je nadzorni svet Term Čatež, ki ga je vodil Petan, zamenjal direktorja družbe Boruta Mokroviča. Takoj za tem so nadzorniki Petana razrešili z mesta predsednika nadzornega sveta, Gorana Brankoviča pa z mesta začasnega direktorja družbe. Prvi nadzornik je postal predstavnik državne kapitalske družbe (KAD) Mladen Stariha, novi direktor pa Mladen Kučiš, oba sta bila povezana z vlado. Petan je sicer ostal član nadzornega sveta, ni pa imel več nadzora nad družbo.

Po razkritju pogovora med Vizjakom in Petanom zdaj vemo, da ni šlo za noben spopad, ampak dogovarjanje, pogajanja. Seveda danes ni mogoče brez pričevanja udeležencev rekonstruirati, kako točno so potekali nadaljnji pogovori med vlado in Petanom, vendar pa to ne pomeni, da javnost nima dostopa do podatkov, kakšen je bil dokončni dogovor. In ta je bil dober za Petana.

Leta 2008 je namreč Petan prek družbe Delo Prodaja (samo ime jo druži z Delom, drugače gre za distribucijsko podjetje) poskušal v svoje roke prevzeti Terme Čatež, in sicer tako, da je s prevzemom odkupil delež države oziroma Kapitalske družbe. Država bi namreč prodala svojih dobrih 31 odstotkov v Termah Čatež Petanovi družbi Delo Prodaja za prav za to izdane obveznice Dela Prodaje. Petan za ta delež ne bi dal niti evra, ampak obveznice v vrednosti dobrih 30 milijonov. Te obveznice so imele dospetje 10 let, obrestna mera pa je bila izjemno nizka: euribor plus 0,6 odstotka. Z drugimi besedami: vlada bi s tem svojemu domnevnemu največjemu nasprotniku dala desetletni kredit z izjemno nizko obrestno mero in mu prepustila družbo v večinsko last. In to ponudbo je poslal Petan državni Kapitalski družbi. Vendar pa je hkrati storil nekaj drugega: vztrajal je, da bo umaknil lastne delnice družbe, da bi s tem povečal relativni delež prijateljskih lastnikov delnic (oziroma delnic, ki jih je sam nadzoroval). In prav to je tisto, kar ga Vizjak v posnetku prepričuje, da naj ne stori, naj vendar počaka, da mu bo država, očitno v skladu z njunim dogovorom, prodala delež Kapitalske družbe. A je Petan že v omenjenem pogovoru vztrajal, da bo posel izpeljal z umikom lastnih delnic, ki so bile takrat uradno v lasti podrejenih družb Marina Portorož in TPP. Terme Čatež so jih morale od njiju pridobiti. Zanje so zato nato same Terme Čatež iz kapitala in rezerv plačale 31,2 milijona evrov.

O teh milijonih evrov in plačilu davka na to transakcijo se pogovarjata Vizjak in Petan, na tej točki Petana Vizjak prepričuje, da mu tega ni treba storiti, ker da imajo očitno že sklenjen nek drugačen dogovor: »Jaz ti dam pa besedo. Kooperativnost dela skupščine, pa seveda nadzornega sveta. Moji bodo delali tako, kot se bomo zmenili na nadzornem svetu. Vsak nekaj dobi.« Petan in Vizjak sta torej v tem trenutku že dogovorjena, da bodo Terme Čatež prešle v last Petana – le Petanu se bolj mudi in hoče to izpeljati čim prej, z nakupom delnic ostalih velikih lastnikov in z umikom lastnih delnic. Da ta dogovor obstaja, je razvidno tudi iz naslednjega Vizjakovega stavka: »Jaz ti ponujam ... bi rekel, mogoče, neko vmesno obdobje, kjer bomo imeli vsi malo »facesavinga« in ne bomo »ratili«, ker je to brez veze. Ni nobenega ... ti boš tako ali tako enkrat imel ta Kadov delež in boš lahko takoj poklical nadzorni svet in naredil, kar boš hotel.«

Ne vemo, kako so potekali nadaljnji pogovori med vladno stranjo in Petanom. Vemo pa, da je leta 2008 Petanu čudežno uspelo prevzeti nazaj Terme Čatež, ne da bi se razmerja med deleži državne in njegove strani spremenila. Veljalo je, da mu je s poslovno spretnostjo uspelo zmagati – in to čeprav moč države v strukturi lastništva ni bila nič manjša. Kaj se je torej zgodilo? Je Petan »dobro voljo vlade« poplačal kako drugače?

Razloge za tako nenavadno ravnanje države oziroma Vizjaka so morda čisto po naključju odkrili leta 2013 finski kriminalisti, ki so preiskovali korupcijo v primeru Patria. In to vemo v Sloveniji že od leta 2014.

CELOTEN ČLANEK JE NA VOLJO NA TEJ SPLETNI POVEZAVI >> 

VEČ PREBERITE V NOVI ŠTEVILKI MLADINE >> #Mladina42

MLADINA 42 2021

MLADINA 42 2021
© Franco Juri / Mladina

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.