Luka Volk

29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

Kmečki upor

Mlada kmeta, ki sta hotela opozoriti na pomanjkanje družbene solidarnosti

Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc – tandem Hiše Mandrova

Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc – tandem Hiše Mandrova
© Hiša Mandrova

Na podelitvi nagrad Inovativni mladi kmet 2021, ki je potekala prejšnji petek v predsedniški palači, sta dva stola ostala prazna. Dan pred podelitvijo sta se Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc, ki sestavljata tandem Hiše Mandrova, odločila, da se zaradi trenutnih razmer v državi ne bosta udeležila prireditve pri predsedniku države Borutu Pahorju.

»Pri Hiši Mandrova se trudiva za napredek vseh in želiva, da bi postali družba, ki spodbuja medsebojno spoštovanje, raznolikost in enakopravnost. In glede na trenutne razmere v državi nobena druga stvar ni pomembnejša, kot sta solidarnost in sodelovanje,« sta zapisala v izjavi za javnost. Svoj skromni protest sta opisala kot dejanje solidarnosti z vsemi, »ki jih trenutna oblast ponižuje, izključuje, blati in izkorišča«. Nihče si namreč po njunem mnenju ne zasluži prihodnosti, »kot jo v ’palačah’ oblasti ustvarjajo danes«.

Eva in Aljaž zagotovo nista konvencionalna kmeta. Sta mednarodno priznana vizualna umetnika, ki se v svojih delih ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji. »Sodiva v generacijo, ki sta jo zaznamovala finančna kriza leta 2008 in pomanjkanje poklicnih priložnosti, zato sva odšla v tujino, kjer sva nadaljevala študij in delala v kulturnem sektorju.«

Pred tremi leti pa sta se odločila, da bosta zapustila mestno življenje in se odpravila na podeželje – vrnila sta se v Slovenijo, v zaledje gozdov Goteniške gore in Snežnika, v Novi Kot. Na eni izmed najodročnejših visokih kraških planot v Sloveniji – na 800 metrih nadmorske višine – sta si ustvarila novo življenje. Kupila sta staro leseno hišo z domačim imenom pri Mandrovih in jo v celoti sama obnovila, pri tem pa se seznanila s tradicionalnimi načini obdelave lesa, kot je ročno tesanje.

Na malo več kot hektar velikem zemljišču se posvečata regenerativnemu kmetijstvu, prek katerega skušata bogatiti ekosistem v prsti in povečevati biotsko pestrost, hkrati pa pridelujeta hrano zase in za svoje živali. Prepričana sta, da takšen način pridelave hrane blaži podnebne spremembe, predvsem pa je odporen proti učinkom teh v prihodnosti.

Znanje, ki sta ga osvojila z leti, neizmerno rada delita z drugimi. Zato je tudi zaživel projekt Hiša Mandrova, ki obiskovalcem ponuja delavnice o gradnji z lesom in regenerativni samooskrbi, svoje delo in dnevne prigode pa redno popisujeta v objavah na družabnih omrežjih, kjer imata več tisoč sledilcev.

Na prvi pogled se zdi, da živita nadvse idilično. Zakaj se jima je torej zdelo tako nujno, da spregovorita? »Zavedava se svoje medijske prisotnosti, zato sva se odločila, da ljudem poveva, zakaj naju ne bo na podelitev. Sodiva v skupine, ki jih v zadnjem obdobju, če ne kar zadnjih 15 let, finančno in socialno marginalizirajo. Ob predsedniku se nisva hotela naslikati, ker njemu in tovrstnim politikam nisva hotela dati legitimnosti.« S svojim delovanjem si želita predvsem širiti solidarnost in oporekati enoumju. »To je tudi glavno sporočilo najinih delavnic: da človek lahko spreminja svet – z rokami, lahko pa tudi z besedami.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.