5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Se še spomnite izbrisanih?
Brez statusa po več desetletjih
© Arhiv Mladine
Na Mirovnem inštitutu so zagnali donacijsko kampanjo #zastatus, namenjeno ureditvi statusa oseb, izbrisanih v času po osamosvojitvi Slovenije. Akcija bo potekala ta in prihodnji mesec, zbrana sredstva pa bodo namenjena poravnavi stroškov zastopanja izbrisanih posameznikov brez statusa. Zakon za urejanje statusa izbrisanih v Sloveniji ne velja več, a tu še vedno živijo ljudje brez statusa. Pot do ureditve tega ni lahka, še manj kratka, traja približno sedem let in še to le, če se kaj ne zaplete. Do končnega cilja za zdaj še ni prišel nihče, četudi gre za osebe, ki v Sloveniji živijo že desetletja. Živijo v strahu, socialni stiski, pestijo jih tegobe staranja, bolezni in druge neprijetnosti.
Brez statusa pomeni biti brez dovoljenja za začasno prebivanje, dovoljenja za stalno prebivanje in državljanstva. »To pomeni, da nimaš osnovnega, dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter drugih zavarovanj, dostopa do zdravstvenih storitev, osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja, možnosti zaposlitve, dostopa do denarne socialne pomoči in drugih dohodkov socialnega varstva. Nekatere osebe v Sloveniji zaradi izbrisa nimajo nikakršnih pravic že skoraj 30 let,« so opozorili na Mirovnem inštitutu.
Pravna svetovalka inštituta Katarina Vučko je pojasnila, da imajo zdaj v postopku šest ljudi, še vedno pa se jim javi kdo, ki v Sloveniji že dolga leta živi brez statusa. Uradne statistike se precej razlikujejo od dejanskega stanja, stvari pa so prišle tako daleč, da za izbrisane že leta skrbijo nevladne organizacije in namesto oblasti opravljajo delo, ki bi ga morala država.
Mirovni inštitut je na svoji spletni strani predstavil zgodbe štirih izbrisanih brez statusa. Ivan v Sloveniji živi že več kot 45 let. »Sem sem se priselil s starši iz nekdanje SFRJ. Leta 1992 sem bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, statusa pa mi nikoli ni uspelo ponovno urediti. Dobil sem odločbo za prostovoljni odhod iz države in kasneje sankcijo – odstranitev tujca iz države. Živim v hiši pri materi. Mama me potrebuje, saj je že stara in bolna ter je odvisna od moje oskrbe. Mama je slovenska državljanka, državljani so tudi moj otrok in vnuki. Kako naj zapustim Slovenijo, ko tu živi moja družina, v državi rojstva pa nimam nikogar?« je zapisal. Ni edini. Takšnih zgodb ni malo. Si mar ti ljudje ne zaslužijo dostojnega in človeka vrednega življenja?
Donacijsko kampanjo lahko podprete z nakazilom na transakcijski račun SI56 0201 0001 3590 636 (namen: Podporništvo; koda namena: CHAR; referenca: brez (ali SI00 0000), naslov: Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana).
Nakazila sprejemajo tudi prek neposredne povezave na PayPal, ki je na spletni strani www.mirovni-institut.si/ zastatus, če potrebujete pomoč pri izvedbi donacije, pa jim lahko pišete na e-naslov info@mirovni-institut.si.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.