Glas ljudstva

Kaj narediti v času, ko politika ne posluša ljudi? Odgovor je preprost – postaviti ji je treba jasna vprašanja in zahtevati jasne odgovore

Ideja o tem, da se je treba s politiko ukvarjati le enkrat na štiri leta, na voliščih torej, kjer se obkroži številko pred najljubšim kandidatom, je iluzorna in nevarna. Res je, da so poslanci predstavniki ljudstva, da v sistemih predstavniške demokracije predstavljajo in zastopajo interese volivcev – vendar počno samo to, zastopajo jih, ne pa nadomeščajo. Poslance, kot je mogoče dobro videti v Sloveniji, velikokrat vodijo lastni ali strankarski interesi, na želje vseh volivcev se spomnijo občasno. V tem primeru so volitve igra, prevara, sejem ničevosti, cirkus, ki zgolj daje občutek, da je v demokracijah oblast v rokah ljudstva.

Zadnja slovenska vlada je dokaz za to trditev, koalicijo podpirajo izvoljeni predstavniki strank, ki so pred volitvami volivcem obljubile, da ne bodo sodelovale z Janezom Janšo. Za to zavezo jim je danes vseeno. Poslanci, strankarski funkcionarji se ne zavedajo, da v demokraciji vlada, četudi le posredno, ljudstvo. Politična elita ignorira ljudi, ker ji je to dovoljeno, ker se je v slovensko družbo priplazilo prepričanje, da je politika doma samo v parlamentu, vse, kar je drugače, vse, kar se dogaja zunaj te mrke stavbe, pa naj bi spominjalo na prevrat. Natančno to razmišljanje, pasivnost, fatalizem in »vsegliharstvo«, nas je pripeljalo v stanje družbeno-politične anemije. Ko vlada zavestno krši zakone in sodne odločbe, danes ni več eksces, ampak sistem.

Kakšni so rezultati tovrstnega načina vladanja in parlamentarne pokorščine, je vidno vsak dan, neposredno kot grozljive epidemiološke številke, povezane z umu ponižujočo vladno politiko boja zoper epidemijo, posredno pa kot razpad skupnega, kar kaže skepsa ljudi do omejevalnih ukrepov in zavračanje znanstvenih dognanj. Slovenska družba se hitro razgrajuje. Postajamo ohlapna skupnost vsevedih samoljubnežev. In vse to je neposredna posledica prepričanja, da je politika nepomembna stvar in da so vsi politiki pokvarjeni prevaranti. Ne, niso, veliko jih je, a ne vsi. V družbah, kjer politika in politično ostajata zunaj sfere javnosti, družbenega pomena smisla in morale, lahko politiki počno, kar si želijo. Vprašanje odgovornosti zanje ne obstaja. Zdi se, da je ljudstvo brez moči.

Prvih deset zahtev

Vsi ne razmišljajo na tak način. Nekaterim ni vseeno. Kampanja in referendum za pitno vodo, ki sta nastala v okvirih civilne družbe, neodvisno od političnih strank, ter odnesla zakonski predlog gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, sta poleti pokazala, da moč odločanja ni le v rokah političnih elit. V resnici smo doživeli veliko zmago civilne družbe in nevladnih organizacij, neprimerljivo z vsem, kar se je na področju referendumov do takrat zgodilo v Sloveniji.

Cilj akcije je preprost: njeni pobudniki bi radi spremenili politični diskurz v Sloveniji, iz opredeljevanja za in proti bi ga radi premaknili k vsebini.

Iz te politične zmage je zrasla ideja, aktivistični eksperiment, kako v politični proces vrniti vsebino. Da torej demagoške obljube tipa »v javnem zdravstvu bomo naredili red« niso dovolj. Nastala je iniciativa Glas ljudstva, v kateri za zdaj sodeluje 57 nevladnih organizacij (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, Transparency International Slovenia in množica drugih) ter še več ljudi, ki so dva meseca iskali konsenz in pisali zahteve, do katerih naj bi se v super volilnem letu opredelili vsi, ki kanijo kandidirati. Vse skupaj je že nekaj mesecev potekalo na dogovoren način, aktivisti, strokovnjaki teh in onih področij – pri vprašanjih stanovanjske politike je denimo sodeloval Klemen Ploštajner, pri okoljskih pa Gaja Brecelj – so odpirali teme, ponujali mnenja, rešitve, skupina pa se je nato do njih opredelila in poskušala izluščiti tiste, s katerimi so se najbolj strinjali. Do zdaj je pri teh pogovorih sodelovalo skoraj 100 ljudi, iz vsake organizacije po eden ali dva, prihajajo še novi posamezniki, nove institucije. Gre za živo, nehierarhično strukturo in misel. Osnovna ideja te akcije, tega nastajajočega spiska zahtev, ni poziv, da morajo politični kandidati obljubiti, da bodo dane zahteve uresničili – nekatere med njimi bodo verjetno radikalne in na kratki rok neuresničljive. Osnovna ideja je drugačna. Politika naj bi se do »zahtev ljudstva« najprej jasno opredelila.

V ponedeljek so na Kongresnem trgu predstavili prvih deset zahtev, v prihajajočih tednih bodo sledile druge, na koncu jih naj bi bilo 100. Te zahteve bodo nato predložene strankam. Cilj akcije je preprost: njeni pobudniki bi radi spremenili politični diskurz v Sloveniji, iz manihejskega opredeljevanja za in proti bi ga radi premaknili k vsebini.

»Imena Glas ljudstva nismo izbrali, ker mislimo, da ga predstavljamo, ali pa da mi govorimo v njegovem imenu, ampak zato, ker je ljudstvu treba vrniti glas.«

»Sedanji politični diskurz je katastrofalen. Četudi ob strani pustimo absolutno pomanjkanje bontona ali česar koli, kar so nam že v osnovni šoli dopovedovale mame, se politični diskurz danes spreminja v situacijo, kjer se vse razprave vrtijo okoli vprašanja, katero stranko voliti, ne pa kakšni so dejanski problemi,« pojasnjuje Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, ene izmed sodelujočih civilnodružbenih organizacij. »V Sloveniji se politični pogovor od vsebine ukrepov premika k vprašanju, koga izbrati, katero stranko voliti in katere ne. Natančno takšna razprava uničuje politični diskurz. Radi bi te stvari obrnili, politično razpravo bi radi vrnili k vsebini, kar bo volivcem in volivkam pomagalo k pragmatični odločitvi na volitvah. Vsebina politike naj začrta pot do glasovnic. Kot volivcem se nam namreč poraja množica vprašanj, zanima nas, kaj o določenih temah mislijo politiki in čemu so se pripravljeni zavezati. To je zelo pomembno. Konkretne, merljive zaveze. Opredelitve do zahtev civilne družbe, četudi negativne.«

Dobranić priznava, da njihova akcija ni rešitev za težave parlamentarne demokracije, tudi ni čudežna palica za spremembo političnega diskurza v Sloveniji. »Vodi nas predvsem pragmatičen premislek. Prihodnje leto bomo trikrat obiskali volilna mesta in radi bi, da bi bilo čim več volivcev čim bolje opremljenih za glasovanja. Sploh zato, ker bo to zares prelomno leto za slovensko demokracijo. To je čudovita priložnost in želimo, da sodeluje velika množica ljudi, zato smo tudi izbrali ime Glas ljudstva – ne zato, ker mislimo, da ga predstavljamo, ali pa da mi govorimo v njegovem imenu, ampak zato, ker je ljudstvu treba vrniti glas.«

In kakšnih je prvih 10 zahtev, ki so jih predstavili javnosti? Ena je povezana z izgradnjo novih neprofitnih stanovanj, druga z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tretja s pravičnejšo obdavčitvijo kapitala. Pričakovano je med njimi tudi krepitev neodvisnosti nadzornih institucij, kar je predpogoj za dobro delujoč demokratični sistem.

O tej zahtevi je v ponedeljek spregovorila Katarina Bervar Sternad, predstavnica PIC in Pravne mreže za varstvo demokracije: »Pravica, ki ni varovana učinkovito, ni pravica. V Sloveniji potrebujemo politično, kadrovsko in finančno neodvisne institucije, ki bodo lahko učinkovito zavarovale interese družbe in pravice posameznikov. Potrebujemo politično vodstvo, ki razume načelo delitve oblasti, transparentnost in vključujoče procese. Potrebujemo politično vodstvo, ki bo spoštovalo odločitve najvišjih sodišč, vodstvo, ki mu lahko zaupamo.

Želimo si političnega vodstva, ki se bo odločno zoperstavilo kriminalu in korupciji ter iz svojih vrst umaknilo vse, ki temu ne sledijo. Kriminal in korupcija sta tista, ki uničujeta prihodnost te družbe in prav vsakega posameznika. Kot civilna družba se bomo borili, da bo vse to država učinkovito odkrivala, preganjala in sankcionirala.« V tem primeru se bodo morale politične stranke opredeliti do zahteve po popolni politični neodvisnosti in okrepitvi Komisije za preprečevanje korupcije, Nacionalnega preiskovalnega urada, finančne uprave, Računskega sodišča …

Akcija Glas ljudstva civilno družbo vrača v predvolilno kampanjo. V neposredno politiko, v polje političnega tehtanja in odločanja. Težko je vedeti, kako bodo to akcijo sprejele politične stranke, strukture oblasti, morda jo bodo ignorirale, morda se ji bodo posmehovale, morda ji bodo prisluhnile. V parlamentarnih demokracijah je mogoče dvoje: politika lahko posluša zahteve volivcev in je za to nagrajena na volitvah, lahko jih ignorira in podcenjuje, a tvega volilni poraz. V čudni državi, ki sliši na ime Slovenija, pa je še ena možnost. Politika skuša storiti še nekaj. Če je ljudstvo ne posluša, lahko poskuša zamenjati ljudstvo. A uspešna pač ne bo.

Glas ljudstva trenutno sestavlja 57 organizacij

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, Društvo za sonaraven razvoj, Transparency International Slovenia, PIC – pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Pravna mreža za varstvo demokracije, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, Avanta Largo, Vitra Cerknica, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, Destilator klub, Plesni Teater Ljubljana, Društvo informacijski center Legebitra, Mirovni inštitut, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Slovenska filantropija, Danes je nov dan, Zavod Nefiks, ZAVOD KONC, so. p., Društvo Parada ponosa, Zavod Državljan D, Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje, Forum za enakopraven razvoj, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Amnesty International Slovenije, Društvo SMETUMET so. p., Društvo Ženska svetovalnica, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Alternativna akademija, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, IPoP – Inštitut za politike prostora, Društvo za preučevanje rib Slovenije – DPRS, Inštitut 8. marec, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Ženski lobi Slovenije, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva – ZaNas, Center za slovensko književnost, Združenje ROVO, Odbor za pravično in solidarno družbo, Forum za demokracijo, Zavod Tri, Greenpeace Slovenija, Protestna Ljudska Skupščina, Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Zavod TransAkcija, Zavod Exodos Ljubljana, Maska Ljubljana, Sindikat Mladi plus, Mladi za podnebno pravičnost – MZPP, Društvo UP Jesenice, Sindikat taksistov pri SDPZ, CIPRA Slovenija, Društvo ŠKUC.

Prvih 10 vzorčnih zahtev

Spodnjih 10 zahtev je začetek, sledile bodo še nove, na koncu naj bi jih bilo 100

30.000 novih neprofitnih stanovanj do leta 2030
Zagotoviti je treba urgentna sredstva in sistemske vire financiranja za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj ter tako rešiti stanovanjski primanjkljaj, ki smo ga s pomanjkljivo stanovanjsko politiko ustvarili v zadnjih 30 letih.

Odprava vseh škodljivih določil in posledic protikoronske zakonodaje
Potrebna je analiza t. i. PKP-jev in odprava členov, ki niso povezani z reševanjem epidemije ali njenih posledic, ter druge zakonodaje, ki je bila v tem času sprejeta brez vključevanja javnosti, stroke ali po nujnih postopkih in pomeni nazadovanje v varstvu demokratičnih načel in človekovih pravic.

Reševanje podnebne krize in zaščita narave
Nujno moramo sprejeti podnebni zakon, izvesti pravični prehod z opustitvijo premoga do leta 2030 in prehod k 100-odstotno obnovljivim virom energije ob ohranjanju naravnih ekosistemov.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Dopolnilno zavarovanje je nepravičen davek, ki ga moramo v enakem znesku plačevati vsi, zaradi česar ustvarja neenakosti in omogoča dobičke zasebnim zavarovalnicam na račun zdravstvenega varstva.

Pogoj nekaznovanosti
Prepovedati je treba kandidiranje in opravljanje javne funkcije politikom ter drugim ključnim nosilcem političnih funkcij, ki so evidentirani kot pravnomočno kazensko obsojeni. Paketno se mora urediti pogoje za nastop in prenehanje funkcij.

Zaščita javnih medijev
Treba je vzpostaviti nov sistem upravljanja in financiranja RTV Slovenija in STA, ki bo zagotovil neodvisnost in integriteto javnih medijev ter preprečil podrejanje in izsiljevanje vladajoče politike.

Dvig minimalne plače in pokojnin
Minimalna bruto plača za leto 2022 mora glede na trenutno ekonomsko situacijo in življenjske stroške znašati vsaj 1.113,35 evrov. Starostna pokojnina za polno delovno dobo mora biti odmerjena v višini 72 % nadomestitvenega razmerja do plače, minimalna pokojnina pa mora pokrivati vsaj osnovne življenjske stroške.

Možnost odpoklica parlamenta
Dopolniti je treba 81. člen ustave in ljudem omogočiti, da še pred iztekom mandata z referendumom preverijo, ali parlament še uživa podporo večine volivk in volivcev, v nasprotnem primeru pa se razpišejo predčasne volitve.

Pravična obdavčitev kapitala
Odpraviti je treba skupno regresivnost davkov in prispevkov ter uveljaviti višjo davčno obremenitev kapitala, kapitalskih dobičkov in dobičkov podjetij ter lastnine in dediščine nad določenim pragom. Dodatna proračunska sredstva je treba nameniti javnim storitvam in dobrobiti prebivalstva.

Krepitev nadzornih institucij
Zagotoviti je treba popolno politično neodvisnost in okrepitev KPK, NPU, FURS, Računskega sodišča ter nevladnih organizacij na področju transparentnosti in boja proti korupciji. Potrebujemo tudi celovito prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije skladno s priporočili nevladnih organizacij, mednarodne stroke in smernicami GRECO.