Razočaranje moramo spremeniti v akcijo!

Podnebna konferenca COP26 se je začela z velikimi pričakovanji, a se vse bolj razvija v staro zgodbo praznih obljub in business-as-usual. Medtem ko so na sobotnih protestih prisotni pozivali k spremembi ekonomskega in družbenega sistema, se je v dvoranah v Glasgowu dogajalo ravno nasprotno.

Ne preseneča, da so na konferenci najštevilčnejši lobisti fosilne industrije, ki so si zagotovili dostop do svetovnih voditeljev, medtem ko skupnosti v prvi bojni vrsti ostajajo z malo ali celo brez zastopstva, kot se je denimo "zgodilo" v primeru avtohtonih ljudstev. Ne preseneča, da mnoge obljube iz Pariškega dogovora 6 let kasneje niso izpolnjene. Ne preseneča, da se države podpisnice dogovora za zaustavitev krčenja gozdov do 2030, ničnih ogljičnih izpustov do 2050 in zmanjšanje izpustov metana za 30 % niso zavezale niti h konkretnim korakom za doseg ciljev niti k sankcijam.

Vse te stvari nas silijo v brezup, a tega si ne smemo dovoliti. Pritisk na odločevalce ni bil še nikoli tako pomemben!

Agrument ustvarja Danes je nov dan.