Dodatna zaščita pred lastnim ljudstvom

(Političnim) funkcionarjem prepovedano groziti, vsem drugim pa lahko?

Vlada je po tem, ko je večjo zaščito pred ljudstvom za najvišje funkcionarje (predvsem ministre, poslance in njihove najbližje) želela uvesti v različnih zakonih, pred dnevi to uspela kar v kazenskem zakoniku. Koalicijski poslanci s pomočjo nekaterih opozicijskih so izglasovali spremembo, po kateri bosta policija in tožilstvo grožnje zoper visoke politične funkcionarje in njihove bližnje preiskovala in preganjala po uradni dolžnosti.

Čeprav je izgledalo, da so bila pisma, ki so vsebovala metek, kot naročena za preusmerjanje pozornosti v času, ko se je razplamtela afera »glupi davki«, kjer je minister za okolje Andrej Vizjak v času, ko je bil minister za gospodarstvo nekega poslovneža prepričeval naj ne plača davka ter mu razlagal, da bodo sodnikom »strli jajca«, zdaj kaže, da so omenjena pisma morda služila tudi drugemu namenu. In sicer prepričati še par dodatnih (opozicijskih) poslancev, da glasujejo za omenjeno spremembo zakonodaje, čeprav gre, jasno, za nepriljubljeno potezo v očeh volivcev.

Če bodo torej v prihodnje poslanci ali ministri (ali njihovi bližnji) prejeli kako grožnjo, se bo državni represivni aparat na to odzval sam od sebe. Če bo grožnjo prejel kdorkoli drug, pa bo, kot doslej, moral to prijaviti na policiji in podati predlog za kazenski pregon, sicer policija in tožilstvo ne bosta storila ničesar, ne glede na to za kako hude in javno izkazane grožnje bi šlo.

»Nekje je vendarle treba postaviti mejo in kot družba obsoditi tovrstna zavržna dejanja, ne glede na to, proti komu so uperjena.«

Dušan Verbič,
poslanec SMC

Iz vrst vladne SMC, ki je glasovala za zakonsko novost, je o tem spregovoril tudi njihov poslanec Dušan Verbič, ki je dejal: »Nekje je vendarle treba postaviti mejo in kot družba obsoditi tovrstna zavržna dejanja, ne glede na to, proti komu so uperjena.« Da, mejo je vlada s podporniki v državnem zboru potegnila pri sebi, ostali smo ostali zunaj.

Prav zato je vprašanje, če gre za ustavno skladno spremembo zakonodaje, saj v kazenskih postopkih določeni skupini (brez utemeljenega razloga) daje večje pravice, kot jih imajo drugi. Poleg tega te pravice daje že tako privilegirani skupini ljudi, ki ima med drugim tudi ta »privilegij«, da si sama uzakoni tovrstne dodatne pravice. A odgovor na to vprašanje bomo dobili le, če bo kdo zahteval ustavno presojo in šele če oziroma ko bo ustavno sodišče, ki je zasuto s COVID in drugimi zadevami, o tem sploh lahko odločilo.