Uredništvo

 |  Družba

Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje«

Imunolog dr. Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da se bo epidemija zaradi izjemno nalezljivega virusa končala tudi pri nas, le da bomo za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali

Alojz Ihan

Alojz Ihan
© Borut Krajnc

Vsi, ki nas opazujejo, vidijo predvsem nerazumljivo brezbrižnost do bolezni in smrti, ki kosi pred našimi nosovi, brezbrižnost do soljudi, naše prihodnosti in tudi naših lastnih življenj, pravi imunolog Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi ostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas o čemerkoli prepričeval," je zapusal in dodal, da je epidemija po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno, kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila. 

"Na koncu dneva je čisto vseeno, ali iščemo izgovore za necepljenje in ignoriranje okužb z lunatičnimi teorijami o čipih v cepivu ali z na videz sofisticiranimi »modrovanji« o osebni svobodi, prispevek k nadaljevanju družbene nenormalnosti je v obeh primerih enako samomorilen za družbo, katere del smo," je poudaril Ihan. 

Zakaj smo med pandemijo v naših kulturnih programih naleteli na slepo pego za kolektivne veščine, potrebne za preprosto samoohranitveno družbeno poenotenje, ki bi nas rešilo epidemije? "To vprašanje je nedvomno najbolj aktualen izziv za sociologe, psihologe, kulturologe, politologe in ostale strokovnjake za razumevanje obnašanja posameznika in družbe kot celote. Zakaj se v tej fazi epidemije, ko so na voljo cepiva, kolektivno obnašamo kot problematični učenci, ki se tudi tri dni pred popravnim izpitom ne zmorejo usesti za mizo in se končno naučiti tistih nekaj poglavij učbenika, zaradi katerih so si že celo šolsko leto uničevali samozavest, ko so jecljajoč pred celim razredom iskali iz pet privlečene izgovore? Zakaj smo se kolektivno odločili povsem po nepotrebnem zapraviti še tisoč dodatnih človeških žrtev, potrošiti dodatne stotine milijonov in izgubiti dragocene razvojne priložnosti, ki jih bodo v poepidemijskem okrevanju pograbili tisti, ki se jim zdaj že ni več treba ukvarjati z epidemijo?" meni Ihan.

"Na koncu dneva je čisto vseeno, ali iščemo izgovore za necepljenje in ignoriranje okužb z lunatičnimi teorijami o čipih v cepivu ali z na videz sofisticiranimi »modrovanji« o osebni svobodi, prispevek k nadaljevanju družbene nenormalnosti je v obeh primerih enako samomorilen za družbo."

Alojz Ihan, 
imunolog

"Epidemija se bo zaradi izjemno nalezljivega virusa končala tudi pri nas, vsak si bo s cepljenjem ali okužbo v svoj imunski spomin vtisnil izkušnjo virusa, le da bomo na vzhodnoevropskih poljih smrti za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali, ker virusu raje nastavimo svoja telesa, kot da bi se odločili za rutinski cepilni pik. A sociologi, psihologi in ostali mojstri človekovega duha bi nam medtem lahko vseeno povedali, kaj je na nas tako posebnega, da nam je grožnja smrti ohromila kolektivni razum. Če si bomo razjasnili vsaj to izkušnjo, se bomo morda odrešili podobne samomorilne brezbrižnosti in posledične krvave usode vsaj za naslednjo epidemijo, vojno ali podobno katastrofo," je še zapisal Ihan.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.