Ozonska luknja in ščepec optimizma

Pred dobrimi tridesetimi leti, leta 1989, je bil sprejet mednarodni sporazum, ki velja za eno od najuspešnejših okoljskih prizadevanj v zgodovini. Montrealski sporazum prepoveduje skoraj sto umetnih snovi, ki škodujejo ozonski plasti, in je edina pogodba ZN, ki so jo podpisale vse države članice.

Narava počasi odpušča napake, ki smo jih zakrivili ljudje. “Ozonski luknji” se obnavljata s polžjo hitrostjo od 1 do 3 % na desetletje; do leta 2030 bo predvidoma izginila manjša na severni polobli, večja na južni pa do 2060. Raziskave kažejo, da bi brez prepovedi freonov, ki so jih včasih uporabljali v hladilnikih, do leta 2100 dodatno segreli ozračje za 2,5 °C. 

S sporazumom smo si kupili čas za kompleksnejši in zahtevnejši spopad s podnebno krizo, ki je posledica človeških dejanj, predvsem industrije fosilnih goriv. Globalni problemi imajo globalne rešitve, manjka le politična volja. Slej ko prej se bodo morali znova zganiti tudi odločevalci, saj je na mrtvem planetu tudi kapital ničvreden.

Agrument ustvarja Danes je nov dan.