Uredništvo

4. 12. 2021  |  Družba

»Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno«

Biologinja dr. Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja

Ni znanosti onkraj vrednotnega sistema družbe. Vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov – konservativni, liberalni, revolucionarni ali apolitični – bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja, poudarja biologinja Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Znanstveniki in znanstvenice so del družbe, zato so zanje pomembne tudi izkušnje ljudi, ki se jih znanost kakorkoli dotika. Poročanje o znanosti in komunikacija znanosti mora torej vključevati in upoštevati glasove vseh nas, vendar pa ni mogoče na isto raven spravljati glasov seksistov, homofobov, rasistov ali šovinistov ter glasov tistih, ki jih ti dajejo v nič. Ljudi, ki dajejo druge ljudi v nič, ne glede na to, kako pomembni so morda kot znanstveniki in znanstvenice, ni prav promovirati, a jih je treba ločevati od njihovih del: nekatera njihova spoznanja namreč zadevajo vse nas."

"Upam, da sem v zadnjih dveh letih pokrivanja pandemije razvila orodja, ki mi bodo prišla prav tudi pri nadaljnjem predstavljanju znanosti širši javnosti. A se mi zdi, da jih pravzaprav šele odkrivam. Sprašujem se na primer, kako povezati individualne osebne izkušnje prebolevanja covida ali cepljenja s širšim razumevanjem pandemije. Kam umestiti izjemno redke, a hude zaplete, ki se lahko pojavijo po cepljenju, v siceršnje javnozdravstvene podatke, ki jasno kažejo, da so koristi cepljenja za odrasle mnogo večje od morebitnih tveganj, da so učinki cepljenja na populacijski ravni povsem drugačni od tistega, kar doživljajo posamezniki in posameznice v svoji neposredni okolici, in da so tveganja za težji potek covida, če oseba ni cepljena, dramatično višja kot v primeru, ko se ta cepi," poudarja Muršič.

"Velikokrat sem naredila napako in poskušala ljudem dopovedati, da bo vsega tega konec, če le spremenimo svoje vedenje. a to ni tako preprosto. Spremembe so potrebne na ravni družbe kot celote, ne le pri posameznih ljudeh."

Zarja Muršič,
biologinja

"V času pred pandemijo sem odkrivala znanost, ki ni vedno v ospredju, a zato ni nič manj pomembna. Radovednost me je gnala, da sem v prispevkih raziskovala, kako je aktivna vključenost znanstvenic na področje vedenjske biologije to področje znanosti spremenila. Tudi ta vprašanja, spoznanja in raziskave so posledica delovanja in razmišljanja različnih znanstvenic in znanstvenikov o svetu okoli nas," piše Muršič.

"Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno. Znanstvenice in znanstveniki delujejo in živijo v različnih kulturnih in družbenih okoljih. Pripadajo različnim družbenim skupinam, živijo različno in imajo različne poglede na svet. Vse to so okoliščine, ki vplivajo tudi na njihovo raziskovanje na določenem področju. Prav zaradi tega, ne glede na področje znanosti, o katerem pišemo in govorimo, je pomembno, da v znanstvenem novinarstvu predstavljamo vsa področja znanja in znanosti ter tudi upoštevamo glasove ljudi, ki se jih znanost dotika in ki lahko znanost z nami soustvarjajo. To je še posebej pomembno za prihodnost, saj se moramo kot družba pripraviti na podnebne spremembe in jih z znanjem tudi vsaj blažiti, če že ne preprečiti.," je še zapisala Muršič.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.