Uredništvo

5. 12. 2021  |  Družba

»Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru?«

Esejist Miha Blažič - N'toko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem da, države pač diskriminirajo ljudi, ki ne marajo bionadzora

Miha Blažič - N'toko

Miha Blažič - N'toko
© Uroš Abram

"Cepljenje zame ni bila neka težka odločitev. Brez pretirano globokega razmišljanja sem se prijavil in postavil v vrsto, da bi čim prej opravil z obveznostjo," poudarja Miha Blažič - N'toko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nobenega velikega zaupanja v znanost ni bilo za tem, nobene ljubezni do vlade ali farmacevtske industrije, le gola pragmatičnost. V dolgi seriji kapitulacij pred zahtevami moderne družbe je bila ta morda še najlažja. Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru? Eh, to sem naredil že zdavnaj. Kolikokrat do zdaj sem že požrl, karkoli mi je v grlo stlačila kaka korporacija? Kolikokrat sem se podvrgel državnemu in zasebnemu nadzoru? V tej točki sem že tako komodificirano bitje, da bi bilo čisto vseeno, če mi vbrizgajo čip ali me priklopijo na 5G," dodaja. 

"Nekoč sem se res upiral. Kot odrasla oseba sem se morda prvič pustil cepiti, ko sem nabavil mobilni telefon. Dolgo sem zaničeval idejo, da bi moral biti ves čas dosegljiv in na sebi nositi napravo, ki mi bo po vsej verjetnosti povzročila raka. Ampak že konec 90. let je postalo jasno, da stacionarni telefon izginja; kdor bo hotel imeti službo in prijatelje, se bo moral opasati z Nokiinim ceglom. Svet je postal preveč diskriminatoren do ljudi, ki so vztrajali brez mobilcev," je zapisal N'toko.

"Pri iPhonu se nisem več upiral. Celo čakal sem v vrsti za napravo, ki bo ob meni 24 ur na dan in bo vsak moj korak, vsak osebni stik, vsako izrečeno besedo posredovala zasebnim korporacijam. Pristal sem na priklop na algoritme, ki mi berejo misli in programirajo moje želje, na trženje mojih najintimnejših podatkov, na zasvojenost s strupenimi socialnimi omrežji. Zaradi »digitalne varnosti« sem Googlu, Applu in Facebooku zaupal vse osebne podatke, celo skeniral sem jim potni list, da sem se lahko logiral na svoj profil. Lahko bi se dlje upiral, ampak danes bi bil brez uporabe njihovih aplikacij odrezan od družbe," še poudari N'toko.

"Pri iPhonu se nisem več upiral. Celo čakal sem v vrsti za napravo, ki bo ob meni 24 ur na dan in bo vsak moj korak, vsak osebni stik, vsako izrečeno besedo posredovala zasebnim korporacijam."

Miha Blažič - N'toko,
esejist

"A če bolje pomislim, sem kapituliral že dolgo pred tem. Morda sem se prvič cepil, ko sem odprl bančni račun in zaupal vse svoje transakcije banki in finančni upravi. Morda sem se cepil, ko sem registriral avto, ter se priklopil na prometno mrežo s tisočimi regulacijami gibanja. Ali pa ko sem si dal narediti biometrični potni list in oddal prstne odtise vsem mednarodnim nadzornim organom. Ali takrat, ko sem si pustil skenirati obraz, da so mi izdelali potovalno vizo. Svoje osebne podatke trosim okoli tako rekoč za vsak opravek, povsod se pustim snemati in popisovati, na uradih in letališčih hodim skozi rentgene, pred cariniki odpiram prtljago in si sezuvam čevlje ... Države pač diskriminirajo ljudi, ki ne marajo bionadzora," je še zapisal N'toko.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.