Uredništvo

 |  Družba

»Vlada od začetka upravlja epidemijo na izvenpraven način«

Pravnica doc. dr. Barbara Rajgelj v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da če se zdijo v običajnih časih človekove pravice prazen označevalec, v izrednih časih – kot je čas epidemije – dobijo zelo oprijemljivo podobo

Barbara Rajgelj

Barbara Rajgelj
© Borut Peterlin

Če se zdijo v običajnih časih človekove pravice prazen označevalec, v izrednih časih – kot je čas epidemije – dobijo zelo oprijemljivo podobo. Dolgotrajni in intenzivni trki človekovih pravic so idejo človekovih pravic preselili iz nečesa, kar je pomembno za ljudi z roba, v nekaj, kar je pomembno za vse, je zapisala pravnica Barbara Rajgelj v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Da bi preprečili širjenje nalezljive bolezni in varovali zdravje in življenje ljudi, so bili in so še omejeni svoboda gibanja, zbiranja in dela, svobodna gospodarska pobuda, pravica do izobraževanja, avtonomija verskih skupnosti in univerz, varstvo osebnih podatkov, pa tudi telesna in duševna nedotakljivost. Vse te pravice so zapisane v naši ustavi iz leta 1991, v mednarodnem prostoru pa so bile kodificirane po vojni, v kateri je umrlo 60 milijonov ljudi."

"Če smo doslej človekove pravice brali izolirano, vsako zase in o njej razmišljali kot zaključeni celoti, ki ni v posebnem odnosu do drugih pravic, se je v času epidemije kot najpomembnejša določba ustave izkristaliziral tretji odstavek 15. člena, ki določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene (samo) s pravicami drugih. Nobena človekova pravica ni absolutna, med njimi tudi ni vnaprej določene hierarhije," je poudarila Rajgelj.

"Najmanj, kar smo upravičeno pričakovali od oblasti, ki se moti tako veliko, kot se moti trenutna oblast, je, da opozorila o svojih napakah vzame resno in jih sanira, da se počuti zavezano delitvi oblasti ter spoštuje opozorila in odločitve drugih institucij, zlasti sodišč."

Barbara Rajgelj,
pravnica

"Kršitve temeljnih pravnih norm, na katere opozarjajo ustavno sodišče, informacijska pooblaščenka, vrhovno sodišče in pravni strokovnjaki, se vrstijo s takšno naglico in intenzivnostjo, da jim je skoraj nemogoče slediti. Predstavniki izvršilne veje oblasti ob vsakem opozorilu na nujno spoštovanje načel pravne države uperijo prst v priročno izbrano institucijo, skupino ali osebo ter ji cinično pripišejo odgovornost za umrle," je zapisala Rajgelj.

"Vlada od začetka upravlja epidemijo na izvenpraven način. Nepravno delovanje oblasti so prepoznale številne institucije, v ustavni demokraciji so še posebej pomembne odločitve ustavnega sodišča. Sanacija pravnih posledic neustavnega delovanja bo še dolgo zaposlovala pravno teorijo in prakso, saj so bile v obdobju epidemije brez pravne podlage kršene pravice številnih posameznikov, poleg tega je brezglavo, arbitrarno in zunajpravno upravljanje epidemije zmanjšalo zaupanje v potrebnost protikoronskih ukrepov, kar je imelo za posledico dodatne okužbe in škodo na zdravju ljudi. Kratek sprehod po odločitvah ustavnega sodišča kaže, da vlada skoraj nobenega pomembnega ukrepa za zajezitev virusa ni sprejela na način, ki bi bil skladen z ustavo, torej s temeljnimi postulati, ki so se po vojni oblikovali kot podlaga za delovanje demokratičnih družb," je še izpostavila Rajgelj.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.