Uredništvo

8. 12. 2021  |  Družba

»Nikoli ni dobro, če preveč zaupaš, še prav posebej, če zaupaš politikom«

Filozof dr. Božidar Debenjak v posebni številki MISLITI EPIDEMIJO o tem, da je bilo vladno ukrepanje proti pandemiji ukazovalno

Božidar Debenjak

Božidar Debenjak
© Borut Peterlin

Nikoli ni dobro, če preveč zaupaš, še prav posebej, če zaupaš politikom. To je spomladi 2020 začutil tudi Marjan Šarec, ko je stavil na prisego tedanjih koalicijskih partnerjev, da se nikoli ne bodo povezali z Janšo, in je odstopil, da bi dal glas volivcem, je zapisal filozof Božidar Debenjak v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A kot je Aškerca predelal Ivan Rob, 'sejm bil je živ, nocoj i on je volil tam par volov'; dve stranki takega profila sta poskrbeli, da smo namesto volitev dobili tretjo Janševo vlado, v samostojni Sloveniji doslej največjo politično katastrofo. Verolomni stranki sta Šarcu potem očitali, da je on 'vrgel puško v koruzo'. Toliko o morali teh dveh strank. Kaj pa javnost? Namesto da bi mediji okrcali Šarčevo naivno zaupanje v moralo partnerjev, so mu očitali bojazljivost ('puška v koruzo')!"

Šarčeva vlada je naredila nekaj prvih korakov v boju s pandemijo. "Pri tem se je opirala na strokovnost NIJZ. Janševistična vlada je pohitela in odstranila strokovno vodstvo te ustanove, na čelo ji je postavila človeka, ki si je naredil ime v boju z drogami, svoje dobro ime pa je bil pripravljen zabarantati za direktorski položaj," poudarja Debenjak.

"Vladno ukrepanje proti pandemiji je bilo ukazovalno; o tem, kaj da moramo državljani storiti, nas je avtoritativno obveščal Jelko Kacin. Medicinskega strokovnega znanja govorec ni potreboval, državljane pa je nagovarjal kot nedoraslo mladež. Za 'strokovno' pokritje vladnega ukrepanja je bila imenovana strokovna skupina, v kateri je imela glavno besedo infektologija, pomembno vlogo v skupini je imel torakalni kirurg, ki se dobro razume na posle. Zakaj je glavna beseda pripadla infektologiji in ne epidemiologiji?" se sprašuje Debenjak.

"Kot politični odgovor na krizo se ponujajo 'rešitve' s kastracijo demokracije ali celo njeno odpravo, v prejšnji prispodobi povedano: poroka neoliberalne princese Turandot z brezobzirnim tiranom Gogerjem Gogom."

Božidar Debenjak,
filozof

"Odločilno je bilo vprašanje družbenosti: Epidemija je družbeni pojav, zato epidemiolog družbe ne more kar odmisliti. A tako strokovno izhodišče očitno ni bilo v skladu z vladinim temeljnim konceptom. Drugače pa je z infektologijo. Za infektologijo so izhodišče posamezniki; zanjo je kar sprejemljiv izrek, ki ga je uveljavila gospa Thatcher: Družbe ni, so samo posamezniki. Tudi za infektologa je posameznik posamezniku nevaren konkurent, saj ga lahko okuži. Smernica infektologovega ravnanja je asepsa, ki naj bo dosežena s postavljanjem ovir, da se z njimi zaustavijo okužbe. V omejenih prostorih bolnišnic in stanovanj se to ravnanje še nekako izide, zlasti če gre za kapljično infekcijo, tako zastavljeni antiseptični ukrepi delujejo. Ko pa odmisliš vso kompleksnost družbe in vso interpersonalnost ter preprečuješ stike vsakega posameznika z vsemi drugimi posamezniki, ko zamehuriš vsakogar v njegov 'mehurček' (poznate še bolj infantilno besedo?), fizično izolacijo pa povrh še imenuješ 'socialna distanca', je to seveda prakticiranje doktrine gospe Thatcher in neoliberalne mantre. Avtoritarna politika ima enake želje in bo infektologom rada ustregla, saj ji dajejo odlično kritje za to, da državljanom prepove vsako združevanje, zlasti pa proteste za zaščito državljanskih svoboščin," je še poudaril Debenjak.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.