Uredništvo

 |  Družba

»Epidemijo živimo v neprimerljivih svetovih«

Sociologinja dr. Metka Mencin v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, ali je želja po normalnosti in predvidljivosti, ki jo je vzbudila težka izkušnja časa epidemije, priložnost za liberalne demokracije, da prenovijo družbeno pogodbo?

Metka Mencin

Metka Mencin
© Uroš Abram

Pa tako dobro nam je šlo! Tako zelo dobro, da je slovenska vlada prva v Evropi razglasila konec epidemije, predsednik vlade pa Slovenijo oklical za evropsko zmagovalko (no ja, nekaj mest gor ali dol, ni pomembno, tako ali tako vemo, da prvi minister rad pretirava), je zapisala sociologinja dr. Metka Mencin v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A že decembra 2020 je bila Slovenija glede na delež umrlih zaradi covida med prvimi na svetu. Kot da bi lestvico obrnili na glavo. Leto pozneje se postelje na oddelkih za covid-19 spet pospešeno polnijo. Smo sredi novega epidemijskega vala, mnogi na eksistenčnem robu in/ali na robu fizičnih in psihičnih moči. Pod avtokratsko oblastjo, ki postaja vse bolj arogantna. Tako arogantna, da odkrito hvali golo razkazovanje moči v obliki policijskega nasilja in pri tem vidno uživa. Bosta povečan nadzor nad potrdili PCT in morebitno novo zapiranje povzročila apatijo in utišala proteste ali pa bo ulice napolnil še glasnejši in še bolj jezen Dost mam!?"

"Epidemijo živimo v neprimerljivih svetovih. Nekaterim so se odprle nove možnosti, številne je pahnila v eksistenčno krizo; zaprtje je bilo vsaj za nekatere dobrodošlo, ker so jim odpadle številne obveznosti, drugim so se izjemno povečale; življenje se je mnogim postavilo na glavo in so se že na samem začetku znašli v kaosu. Presežne smrti in zdravstvene posledice prebolelega covida so najbolj usodni izidi epidemije, a tudi za tiste, ki so se temu izognili, je koronakriza vse bolj naporna. Nepredvidljivost in negotovost, ki ju razen virusa vzbujajo ukrepi za omejitev njegovega širjenja, poglabljata strah, nezaupanje in tesnobo, razdražljivost in jezo," je še poudarila Mencin.

"Ključno je vprašanje, kako oblikovati in uveljavljati politike, ki bodo sposobne upoštevati strah, izzvan z radikalno nepredvidljivostjo in negotovostjo, ne da bi se sprevrgle v avtokracijo in ne da bi prebivalstvo pustile na cedilu."

Metka Mencin, 
sociologinja

"Za potek epidemije je bistveno bolj kot nezaupanje v vlado in jeza nad njenim početjem usodno to, da je vladi (z očitnim in s tihim pristankom stroke) uspelo zamajati zaupanje v medicinsko vednost in celo v dobronamernost strokovnega osebja v javnem zdravstvu. Kot da bi se za to prav trudila: na javno zdravstvo je preložila vse breme epidemije in mu s tem nakopala jezo tistih, ki so imeli in imajo težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe, istočasno pa poskrbela, da bodo zasebniki lahko postali junaki skrajševanja čakalnih vrst. In kot da to ne bi bilo dovolj, je že tako omajano zaupanje dodatno zamajala z obljubo nagrad tistim zdravnicam in zdravnikom v osnovnem zdravstvu, ki bodo cepili čim večje število svojih pacientk in pacientov. Tudi zato se zdi, da gre tej oblasti dejansko le še za to, da si čim bolj podredi vse družbene podsisteme. Mogoče to počne zato, da bi preko njih lahko uravnavala finančne in še kakšne druge tokove, tudi če izgubi volitve. Ali pa je na delu iracionalno maščevanje, ker ljudstvo vlade ne ljubi dovolj in zato od njega ne more pričakovati prostovoljne podreditve. Vse, kar ji je ostalo, je razkazovanje moči, v katero pa najbrž niti sama ne verjame več. Znašla se je na robu, kjer lahko samo še mlati. A tudi na strani javnega zdravstva zaslug za razgradnjo zaupanja ni malo: kolaboracija z avtokratsko oblastjo; nesramno nizki koronski dodatki za zaposlene v nižjih plačnih razredih kljub njihovi izjemni izpostavljenosti okužbam in nečloveškim delovnim obremenitvam; dopuščanje dela v zasebnih ambulantah zdravnikom, zaposlenim v javnem sektorju, v času najhujšega pomanjkanja zdravstvenega osebja v javnih bolnišnicah. Kaj to pomeni za obvladovanje epidemije, vidimo, kaj bo pomenilo za sistem javnega zdravstva, pa še bomo. Pod to vlado mu vsekakor kaže slabo," je še zapisala Mencin.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.