Peter Petrovčič

10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Politika

23 milijonov evrov in 27 mrtvih

Čeprav spremljamo predvsem krizne razmere drugod po svetu, begunci umirajo tudi v Sloveniji 

Ob slovensko-hrvaški meji že več kot pet let stoji pozabljena žica in druge »tehnične ovire«

Ob slovensko-hrvaški meji že več kot pet let stoji pozabljena žica in druge »tehnične ovire«
© Borut Krajnc

Preteklo soboto dopoldne je eden izmed prebivalcev doline Dragonje na slovensko-hrvaški meji med mejnima prehodoma našel truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je umrl zaradi podhladitve. To sploh niso tako redki prizori vzdolž slovensko-hrvaške meje in v okoliških gozdovih.

Begunska pot čez Sredozemsko morje iz leta v leto ostaja najsmrtonosnejša begunska pot na svetu. A begunci umirajo tudi po tem, ko dosežejo Evropo. V zadnjih sedmih letih je na begunskih poteh po celini umrlo ali je pogrešanih vsaj 752 ljudi. Čeprav je nova nevarna točka Rokavski preliv, kjer begunci umirajo pri poskusu prečkanja morja med Francijo in Veliko Britanijo, pa še vedno največ ljudi umre na balkanski begunski poti, katere del je v nekaterih primerih tudi Slovenija. Ljudje umirajo zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja zdravstvene oskrbe, utopitve, neprimernih razmer pri prevozu, pa tudi nasilne smrti.

V Sloveniji, na slovenski strani meje in v notranjosti, je sicer največ beguncev umrlo zaradi utopitve v reki Kolpi, zaradi podhladitve, med prevozom, zgodil se je tudi samomor z obešenjem. Skupaj je v zadnjih štirih letih pri poskusu prečkanja meje ali države umrlo vsaj 27 ljudi, med njimi najmanj 17 zaradi utopitve. Vsaj enkrat toliko ljudi je bilo pri poskusu prečkanja meje (predvsem reke Kolpe) pogrešanih. Gre za podatke policije in spletne strani Missing migrants project, ki zbira podatke o umrlih in pogrešanih beguncih širom po svetu.

Migracije že nekaj časa v Sloveniji niso več v ospredju, razlogov je več, med njimi gotovo tudi to, da je migracij, »nezakoniti prehodi meje«, kot jim pravijo na policiji, že nekaj časa vse manj. Po podatkih policije so se v primerjavi z istim obdobjem lani skorajda prepolovile. Zmanjšale so se za približno 40 odstotkov, že lani pa je bilo za deset odstotkov manj migracij kot leta 2019.

Kljub temu vlada Janeza Janše še vedno vztraja, da bi bilo treba na schengensko mejo poslati še veliko več vojakov, kot jih je tam že danes, in da bi jim morali podeliti tudi policijska pooblastila. Vsaj z omenjenimi načrti vladi do zdaj ni uspelo, ker za aktivacijo določenega člena zakona o obrambi nima dovolj glasov podpore v državnem zboru. Je pa notranje ministrstvo sredi oktobra z zunanjim izvajalcem sklenilo pogodbo, njena vrednost je slabih 5,5 milijona evrov, za postavitev novih 50 kilometrov »začasnih tehničnih ovir«.

Danes je sicer na slovenski južni in vzhodni meji postavljenih skoraj 200 kilometrov »tehničnih ovir«, od tega skoraj 90 kilometrov rezilne žice in dobrih 105 kilometrov panelnih ograj (tudi te imajo na vrhu rezilno žico). Gre za podatek notranjega ministrstva, po ocenah poznavalcev naj bi bilo že danes postavljenih vsaj še 40 kilometrov več tehničnih ovir.

Za nakup, postavitev in vzdrževanje rezilne žice in panelnih ograj je Slovenija do danes v dobrih šestih letih porabila skoraj 23 milijonov evrov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.