»S teorijo zarote postane naš svet naenkrat preprost«

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da je epidemija »novega« koronavirusa  pokazala, kaj se v družbi zgodi, ko ji jezik uide iz rok

V začetku aprila 2020, ko smo se v Sloveniji in drugod soočali s prvim valom epidemije, smo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU delali z neverjetnim pospeškom, je zapisal jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zelo kratkem času smo pripravili razlago novih besed, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Zavedali smo se, da mnoge od teh besed ne bodo dolgega veka, a hkrati smo se bali nesporazumov, ki bi jih s sabo prinašalo dejstvo, da je vrsta besed, dotlej prisotnih samo v ozkih krogih epidemiologije, infektologije in drugih medicinskih strok, začela prodirati v naše vsakdanje življenje. Razlagali smo besede, kot so predihavanje, prekuževanje, samoosamitev, novookužen, asimptomatičen, pridružena bolezen, testiranje, pacient številka ena (ali ničti pacient) in mnoge druge," je dodal.

Jezikoslovec je poudaril, da so svetovali, kako ubesediti omejevanje socialnih stikov, kako sklanjati covid-19, kako izgovarjati besedo, ki je bila v jeziku še povsem sveža. "Pojasnjevali smo razliko med virusom in boleznijo, zbrali vse uporabne že razložene slovenske besede, ki so se začele pogosteje uporabljati, poiskali njihove etimologije in jim dodali podatke o rabi podobnih besed v narečjih in v zgodovini slovenskega jezika. Pregledali smo strokovno terminologijo področij, povezanih s tedaj še svežo epidemijo, in zbrali terminološke razlage posameznih besed. Pojasnjevali smo, kako pomembna je vloga natančnega izražanja," je dodal.

"So nas slišali? Sprva zelo dobro. Na inštitut smo dobivali vrsto klicev in lahko smo opozarjali na posamezne pojave. A zlagoma, po prvi umiritvi okužb, se je prevpraševanje jezika epidemije umaknilo v ozadje," je poudaril Ahačič.

"S teorijo zarote ali okrivljenjem nasprotne stvari za ves kaos, ki nas obdaja, namreč postane naš svet naenkrat preprost in obvladljiv, problemi preprosto rešljivi, jezik znotraj našega mehurčka pa vsem razumljiv."

Kozma Ahačič,
jezikoslovec

Dotok novih besed pa se zato ni umiril. "Nekaj aprilskih besed je že kmalu stopilo v ozadje, polagoma so izpuhtele, iz dneva v dan pa so v naše življenje prodirale nove: predkoronski, predkoviden, čredna imunost, komolčenje (kot oblika pozdrava), zaprtje, mehurček, nenabava, preboj, prebolelost, ukrep in protiukrep, sploščevanje krivulje, kolesarjenje in mnoge druge," je zapisal Ahačič.

"Ob tolikšnem dotoku novih besed in novih pomenov »starih« besed smo jezikoslovci seveda pozorni, pripravljeni na pomoč in na iskanje najustreznejših razlag. A naše delo od aprila 2020 ni bilo intenzivno samo zaradi tega vzroka. V ozadju je bil podzavestni strah, da se bo zgodilo tisto, na kar ne znamo in ne zmoremo vplivati: pomešanje jezikov znotraj jezika samega. Babilonsko nerazumevanje," zapiše Ahačič.

"Zgodba o pomešanju jezikov pri Babilonskem stolpu iz Svetega pisma namreč ni zgolj poskus iskanja vzroka za večjezičnost, kot bi sklepali na prvi pogled. Izhaja tudi iz neposrednih jezikovnih izkušenj judovskega ljudstva o dogajanju znotraj njihovega lastnega jezika. Posledica prevelike zaverovanosti v svoj prav in v politično moč vodi v to, da se 'jezik zmeša' in da ljudje ne 'razumejo več govorice drug drugega'," je še zapisal Ahačič.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.