Luka Volk

17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

Česa bi se vlada lahko naučila od ekipe Sledilnika covid-19

Zmaga za Sledilnik

Med pandemijo smo se med drugim naučili, kako pomembna je javna dostopnost podatkov. Na podlagi takšnih podatkov lahko danes učinkovito spremljamo potek pandemije vsi, znanstveniki in laična javnost. Da je želja javnosti po obveščenosti o pandemiji velika, priča Googlova lestvica najbolj iskanih spletnih gesel v zadnjem letu. Na njenem vrhu se je v Sloveniji – in to pred imeni vseh olimpijskih športnikov, pa tudi pred iskalnim ključem »vreme« – pojavil Sledilnik covid-19.

Projekt je z zbiranjem podatkov začel IT-strokovnjak Luka Renko, čeprav ga danes poganja več deset ljudi. Sledilnik za vnos in obdelavo podatkov, ki se nanašajo na potek epidemije, uporablja javno dostopne podatke iz virov, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje, ter administrativnih virov zdravstvenega sistema. Od skromnih začetkov se je razvil do tega, da zdaj zbira že celo paleto podatkov – vse od števila opravljenih testov in potrjenih okužb, razporejenih po različnih kategorijah, evidence o bolnišnični oskrbi pacientov do spremljanja posameznih primerov, pa tudi zmogljivosti zdravstvenega sistema.

Kar je ključno pri zbiranju teh podatkov, je, da so vsi zbrani na enem mestu. In to do uporabnika prijazno in dostopno. Da gre za projekt, vreden vse hvale, je lani ugotovil predsednik države Borut Pahor in sodelavcem vročil priznanje jabolko navdiha, ljubljanska univerza pa je ekipi Sledilnika podelila zlato plaketo za izjemne zasluge. Kot pripomni Renko, zaupanje javnosti priča, da morajo delo nadaljevati – in želijo si biti še boljši. Pri zbiranju podatkov se še vedno nekoliko zatika. Od NIJZ recimo ne prejemajo poročil o številu smrti v domovih za ostarele, zato morajo o njih sklepati na podlagi vladnih tvitov. »Nekateri podatkovni tokovi preprosto niso vzpostavljeni, za nekatere podatke pa vemo, da nekje obstajajo, vendar nam niso na voljo.« Tako bi si želeli podatkov o cepilnem statusu zbolelih po starostnih skupinah, s čimer bi lahko bistveno bolje predstavili učinkovitost cepljenja. »Teh podatkov je iz tujine dovolj, ampak z lokalnimi podatki bi lahko učinkovitost pokazali tudi na domačem primeru.« A ključno spoznanje, ki ga prinaša priljubljenost Sledilnika, je predvsem, da se s kredibilnim, artikuliranim, prijaznim načinom komuniciranja lahko pridobi tudi zaupanje javnosti. To pa med epidemijo ni uspelo tako rekoč nobenemu izmed komunikatorjev, ki jih je pred javnost postavila slovenska vlada.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.