»Covid-19 je ključen zgodovinski moment, ki je prispeval k oblikovanju novega človeka«

Antropolog Dan Podjed v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da smo s pandemijo covid-19 vstopili v trajno krizo, med katero se bomo še bolj kot v preteklosti skrivali drug pred drugim in se povezovali na daljavo

Nastanek novega človeka, ki se je s tehnološkimi pripomočki zatekel med štiri stene in skril pred svetom, nekateri pripisujejo epidemiji covid-19, ki je človeštvu zavdala leta 2020., je zapisal antropolog Dan Podjed v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Dejansko pa so bili temelji za tak način življenja postavljeni že bistveno prej, samo primeren sprožilec je bil potreben, da se je zgodila vélika preobrazba, o kateri se med drugim razpravlja v kontekstu digitalne transformacije."

"Ta izraz očitno ne opisuje le pospešenega sprejemanja novih tehnoloških rešitev, ki bodo olajšale poslovanje in delo, temveč naznanja še dokončen vstop v novo obliko ekonomije – namreč digitalni, podatkovni oziroma nadzorni kapitalizem, kot mu pravi Shoshana Zuboff v knjigi The Age of Surveillance Capitalism, v katerem bodo podjetja znala še bolje izrabiti podatke o ljudeh in njihovi zasebnosti za povečanje dobička. Če smo natančni, pa to, kar nastaja, sploh ni več kapitalizem, temveč se je prevladujoč produkcijski in politični sistem začel preobražati v digitalni oziroma tehnološki fevdalizem, ki ga je na nedavni debati s Slavojem Žižkom v ljubljanski Cukrarni omenil Janis Varufakis, ekonomist in nekdanji grški minister za finance. Gonilna sila tega sistema, torej novega fevdalizma, v katerem vladajo redki izbranci, ki obvladujejo globalni pretok podatkov, je prav preobraženi človek, ki je večino časa doma in pred zaslonom.," je poudaril Podjed.

"Pandemija covid-19 je verjetno ključen zgodovinski moment, ki je – seveda ne genetsko, temveč zgolj v družbeno-kulturnem smislu – prispeval k oblikovanju novega človeka. Vse bolj pokornega, delavnega, pridnega – in ne pretirano mislečega."

Dan Podjed,
antropolog

"Tak posameznik je idealni tlačan in podanik, saj je poslušen in se ne upira. Celo premika se bolj malo in tako spominja na Gregorja Samso iz znamenite Kafkove novele Preobrazba iz leta 1915. Samsa se je nekega jutra prebudil iz sanj in ugotovil, da se je spremenil v pošastno žuželko. 'Kakor v oklepu je ležal na svojem trdem hrbtu,' opisuje Kafka to čudno transformacijo, 'in videl, ko je malo privzdignil glavo, svoj rjavi, z zatrdelimi oboki prepasani trebuh, ki se ga je na vrhu le še za čas držala odeja, nared, da zdaj zdaj docela zdrsne na tla. Pred očmi mu je nemočno migotalo obilje nožic, klavrno tankih ob njegovi siceršnji velikosti.' Navidezno nepričakovana, a očitno neizogibna je tudi preobrazba, ki jo spremljamo v enaindvajsetem stoletju. Ta pa ni doletela zgolj enega človeka, temveč se 'okužba' hitro širi. Prepoznamo jo po treh glavnih simptomih: prvi je življenje med štirimi stenami, drugi komuniciranje na daljavo in preživljanje časa pred zasloni in tretji strah pred okužbo oziroma kontaminacijo. Ti znaki bodo predvidoma zaznamovali tudi prihodnost in še bolj dejavno vplivali na politiko in gospodarstvo," je še zapisal Podjed.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA ALTERNATIVE: MISLITI EPIDEMIJO, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.