Odvzeta možnost ekonomske neodvisnosti
Podatki za november 2021 kažejo, da je že skoraj 40 odstotkov brezposelnih mladih (15–29 let) na zavodu prijavljenih več kot eno leto
© Borut Krajnc
Ta vlada nikakor ni poskrbela za mlade. Ogromno mladih dela prek študentskega dela in med pandemijo so tudi oni izgubili delo in ostali brez vseh prihodkov. Vlada jim je z zamudo dvakrat namenila dodatek, ki pa nikakor ni pokril njihovega izgubljenega dohodka, s čimer so mladi izgubili možnost ekonomske neodvisnosti. Tisti, ki so delali prek avtorskih ali podjemnih pogodb, pa sploh niso dobili nič. Upravičeni niso bili prav do nobenega ukrepa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Krajnc
Ta vlada nikakor ni poskrbela za mlade. Ogromno mladih dela prek študentskega dela in med pandemijo so tudi oni izgubili delo in ostali brez vseh prihodkov. Vlada jim je z zamudo dvakrat namenila dodatek, ki pa nikakor ni pokril njihovega izgubljenega dohodka, s čimer so mladi izgubili možnost ekonomske neodvisnosti. Tisti, ki so delali prek avtorskih ali podjemnih pogodb, pa sploh niso dobili nič. Upravičeni niso bili prav do nobenega ukrepa.
Skrb zbujajo podatki, da se povečuje dolgotrajna brezposelnost mladih. Poročilo o trgu dela za leto 2020 je pokazalo, da je povprečni čas trajanja brezposelnosti med mladimi (15–29 let) 10 mesecev. Še huje je sicer v starostni kategoriji 30 let in več, saj so bili ti v povprečju na Zavodu prijavljeni dve leti in pol. ’Izgubljena generacija’, ki je trpela že med zadnjo finančno in gospodarsko krizo 2008– 2015 (in so bili takrat mlajši od 30 let), je ponovno utrpela največje posledice trenutne krize. Podatki za november 2021 pa kažejo, da je že skoraj 40 odstotkov brezposelnih mladih (15–29) na zavodu prijavljenih več kot 12 mesecev. To je posledica premajhne aktivnosti države, pomanjkanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja in dejstva, da se brezposelnost mladih ne rešuje na primeren način.
Med temi brezposelnimi jih samo 8,3 odstotka dobiva denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Velika večina mladih tako sploh ni upravičena do nikakršne pomoči. Načini, kako sploh preživijo, so odvisni od njihove iznajdljivosti, priložnostnih del in pomoči staršev. Država jim pri tem ne pomaga. Še naprej jih ignorira, sprijaznila se je s porastom prekarnosti, breme krize pa prenaša na njih same. Mladi so prepuščeni sami sebi in neizprosnemu trgu dela, ki jih izkorišča kot poceni delovno silo, jim nudi nestalne oblike dela, kjer mladi navadno delajo več, za manj denarja, v slabših delovnih razmerah, na področjih, za katera se niso izobraževali, v krajih, ki so bolj oddaljeni od njihovega kraja bivanja, opravljajo neplačane nadure in nimajo dostopa do osnovnih delavskih in socialnih pravic.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.