Luka Volk

7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Politika

»Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj zamenjavo predsednika republike«

Kaj prinaša super volilno leto?

Utrinek z enega od mnogih petkovih protivladnih protestov

Utrinek z enega od mnogih petkovih protivladnih protestov
© Janez Zalaznik

Nekdanji predsednik države Milan Kučan je lani že večkrat ponovil, da leto 2022 ne bo leto navadnih volitev – po njegovem mnenju se bomo odločali o vrnitvi demokracije. Zdaj smo vkorakali vanj, v tako imenovano super volilno leto, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Potekale pa bodo še volitve v državni svet. Kaj torej lahko pričakujemo od njih?

»Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj eno spremembo, to je zamenjava predsednika republike,« pove sociolog Samo Uhan, ki se že leta ukvarja s preučevanjem javnega mnenja. »Tu lahko pričakujemo ali si vsaj želimo neko figuro, ki bo znala misliti državo in ne le same sebe in svoje podobe, neko državniško figuro, kakršno so prejšnji predsedniki že znali vzdrževati.«

»Zanesljivo lahko pričakujemo vsaj eno spremembo, to je zamenjava predsednika republike. Tu lahko pričakujemo ali si vsaj želimo neko figuro, ki bo znala misliti državo in ne le same sebe in svoje podobe, neko državniško figuro, kakršno so prejšnji predsedniki že znali vzdrževati.«

Samo Uhan,
sociolog in strokovnjak za javno mnenje

Nekoliko manj hvaležno je, poplavi javnomnenjskih anket navkljub, napovedati, kaj bodo prinesle državnozborske volitve. »Kako bi bila nova vlada sestavljena, ne vemo, verjetno bi jo koalicija KUL lahko sestavila, ampak to velja samo, če upoštevamo sedanje javnomnenjske meritve, ki napovedujejo, kaj bi se zgodilo, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo.« Kakšen bo dejanski izplen volitev, bo odvisno predvsem od tega, kdo bodo končni kandidati za poslanske sedeže – predvolilno obdobje tudi tokrat namreč skoraj tradicionalno že prinaša nove obraze –, prav tako od tega, ali se bo zdajšnji trend zmanjševanja podpore vladi nadaljeval.

Proti toku se več kot očitno trudita plavati NSi in nekdanja SMC, ki se je preimenovala v Konkretno in združila moči s stranko predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Gre za poskus ustvarjanja konstrukta sredine, pravzaprav za prevaro, je prepričan Uhan. »Politična sredina je marketinški ’spin’ tistih, ki se želijo znebiti etikete sodelovanja s sedanjo vlado.« Uspeh vladnih strank pri tem bo odvisen predvsem od tega, ali bo volivcem to prevaro uspelo spregledati.

Pa vseeno, gre za kar troje volitve. Bomo zmogli trikrat na volišča? Vprašanje je nekoliko cinično, vendar še kako resno, volilna udeležba je navadno nizka. Rešitev bi lahko iskali v združevanju volitev, leta 2002 so predsedniške in lokalne potekale sočasno, vendar kot odgovarja direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, bi bila za kaj takega potrebna nova zakonska podlaga, njej navkljub pa bi ostala nerešena številna organizacijska vprašanja – kot na primer, kateri volilni organi bodo izvajali volitve, občinski ali državni, tudi območja občin in volilnih okrajev niso identična. O bistvenem prihranku na račun tega ne moremo govoriti, še dodaja Vučko.

»Izzivalci sedanje oblasti bi morali znati predstaviti, da je večina izzivov prihodnosti taka, da zadevajo večino prebivalstva. Mednje lahko štejemo redistribucijo dobrin, vprašanje javnega zdravstva in šolstva, stanovanjsko vprašanje ... Mislim, da se opozicijske stranke tega zavedajo, možnosti imajo, so pa pogosto ujete v neki kliše strankarskega delovanja.«

Dušan Vučko,
direktor Državne volilne komisije

Da je kljub vsemu ljudi mogoče motivirati in jih pripeljati na volišča, je lani dokazal referendum o vodah, v ospredju katerega je bila »konkretna zadeva, dobrina, ki mora po definiciji biti stvar skupnosti«, pojasnjuje Uhan. »Izzivalci sedanje oblasti bi morali znati predstaviti, da je večina izzivov prihodnosti taka, da zadevajo večino prebivalstva.« Mednje lahko štejemo redistribucijo dobrin, vprašanje javnega zdravstva in šolstva, stanovanjsko vprašanje ... »Mislim, da se opozicijske stranke tega zavedajo, možnosti imajo, so pa pogosto ujete v neki kliše strankarskega delovanja.«

Državnozborske volitve bi lahko pričakovali 24. aprila, za predsedniške bi bil prvi mogoči datum izvedbe 16. oktober, zadnji pa 13. november, lokalne volitve pa bodo po veljavni zakonodaji potekale tretjo novembrsko nedeljo, se pravi 20. novembra.

Zadnji silvestrski večer tretje Janševe vlade

Zadnji silvestrski večer tretje Janševe vlade
© Borut Krajnc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.