Peter Petrovčič

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Politika

Prepoved Levice in SD?

Totalitarizem se kaže (tudi) v želji po prepovedi opozicijskih strank

Luka Mesec naj bi vodil neustavno stranko, enako naj bi bilo s Tanjo Fajon

Luka Mesec naj bi vodil neustavno stranko, enako naj bi bilo s Tanjo Fajon
© Željko Stevanić

Na ustavno sodišče je bila pred dnevi vložena pobuda za prepoved delovanja opozicijskih strank Socialnih demokratov in Levice oziroma pobuda za »ugotovitev protiustavnosti delovanja« teh dveh političnih strank. Protiustavno naj bilo to, da se stranki »nista dovolj distancirali« od nekdanje komunistične ureditve.

Pobudo je na ustavno sodišče z nekaj somišljeniki vložil Vili Kovačič, ki v imenu SDS že dlje opravlja umazano delo. Pred slabima dvema letoma, februarja 2020, je recimo sprožil »Peticijo za odstranitev Milana Kučana iz javnega življenja«, ki naj bi bila »glas proti izključevalni politiki podzemlja globoke mafijske države, katere neformalni šef je Milan Kučan Plavi«.

Tokrat se je Kovačič na ustavno sodišče obrnil, opogumljen z nedavno odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, da lahko države zavrnejo registracijo politične stranke, ki se ne distancira od nekdanjih komunističnih strank oziroma temelji na vrednotah komunizma. Dejansko je evropsko sodišče zavrnilo pritožbo Komunistične partije Romunije, ki so ji romunske oblasti odrekle registracijo.

Primer sicer z razmerami v Sloveniji nima nikakršne zveze. Ne Levica in ne SD niti formalno niti neformalno ne poveličujeta komunističnih in totalitarnih idealov. Poleg tega gre za že registrirani stranki, pogoji za prepoved politične stranke pa so kvečjemu strožji kot zgolj za zavrnitev registracije. Danes v skladu z evropskimi normami za prepoved politične stranke ni več dovolj njen protiustavni program, ampak se mora stranka dejavno boriti proti demokratični ureditvi, tretji pogoj pa pravi, da mora ta stranka imeti tudi dejanske možnosti za uresničitev svojega programa.

Ustavni pravnik z ljubljanske pravne fakultete dr. Saša Zagorc je odločitev evropskega sodišča med drugim pojasnil takole: »Romunija tudi zaradi totalitarne zgodovine KPR in na podlagi specifične zakonodaje lahko omejuje registracijo političnih strank, ki dokazljivo vztrajajo pri vrednotah ali de facto nasledstvu KPR. ESČP je torej dalo zeleno luč temu, da se ab initio prepreči poskus vzpostavljanja totalitarnega režima, zloraba pravic v bodoče in s tem ogrozitev državne varnosti oziroma temeljev demokratične družbe. To še ne pomeni, da je ustanovitev stranke, temelječe na komunistični doktrini, prepovedana sama po sebi. ESČP pojasni, da takšne stranke v Romuniji obstajajo in da njihova ustanovitev ni iluzorna.«

Ne SD in ne Levica svojega političnega programa ne utemeljujeta na komunističnih vrednotah. Tudi v času, ko je bila SD na oblasti ali pa ko je Levica podpirala manjšinsko vlado, v kateri sicer ni sodelovala, nista udejanjali ali spodbujali totalitarnih idej. Tega pa ne bi mogli reči za vse stranke, tudi ne za stranke sedanje vlade in njihovo prizadevanje za avtoritarno vladanje z elementi totalitarizma, pri čemer ne govorimo (zgolj) o posegih v človekove pravice za potrebe boja z epidemijo. Poleg tega v vodstvenih organih teh dveh strank, sploh pa v Levici, niti približno ni toliko nekdanjih komunistov kot v kaki drugi, ali pa jih sploh ni.

Vsaj toliko razlogov, če ne celo več, bi torej našli za vložitev ustavne pobude za prepoved katerekoli politične stranke zaradi spogledovanja s totalitarizmom. Pravzaprav so tudi aktivnosti vladnih strank, predvsem SDS in NSi, z namenom onemogočanja ali celo prepovedi nekaterih političnih strank znak totalitarnega dojemanja oblasti. Ni se namreč zgodilo prvič v času te vlade, da bi vladne stranke poskušale prepovedati kako opozicijsko. Policija, ki že dlje deluje po navodilih notranjega ministra in podpredsednika SDS Aleša Hojsa, je lani spomladi tako začela preiskavo »elementov protiustavnega delovanja« Levice. K temu sta sicer policijo javno pozivali tudi poslanski skupini SDS in NSi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.