Luka Volk

21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

Cepljeni in necepljeni poslanci

Predstavniki ljudstva so v eni stvari skoraj enotni

Poslanska skupina SDS je objavila strumno četico trikrat cepljenih poslancev, ko smo jih povprašali, če so cepljeni vsi v poslanski skupini, so se raje zavili v molk

Poslanska skupina SDS je objavila strumno četico trikrat cepljenih poslancev, ko smo jih povprašali, če so cepljeni vsi v poslanski skupini, so se raje zavili v molk
© Twitter

Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.«

Kolikšna je precepljenost poslancev, smo preverili tudi sami. Tako rekoč iz vseh strank so odgovorili, da so njihovi poslanci polno cepljeni, večina tudi že s tretjim odmerkom. Z enim odmerkom cepiva naj bi bil doslej cepljen zgolj eden od poslancev Levice, ki prej ni izpolnjeval zdravstvenih pogojev za cepljenje, takisto se v Levici eden od sedmih poslancev za cepljenje iz osebnih razlogov ni odločil.

Verjetno gre za poslanko Violeto Tomić, ki je covid-19 prebolela lani, ravno to sredo pa je izstopila iz stranke Levica. Lani je javnost razburila z zapisom na Facebooku, da je okužbo zdravila z ivermektinom in hidroksiklorokinom. Gre za zdravili, ki za zdravljenje covid-19 sicer nista odobreni, stroka pa že dolgo opozarja, da njuna učinkovitost v boju z boleznijo nikoli ni bila dokazana. Tomićeva javno ni hotela komentirati, zakaj se ne želi cepiti ali kako gleda na covid. V Levici so se kljub temu od njenega zapisa distancirali, ljudi pa še naprej pozivajo k odločitvi za cepljenje, »saj gre za solidarno dejanje, s katerim zaščitimo tiste zdravstveno najbolj ogrožene med nami ter pomagamo preprečiti nove valove zapiranja služb, šol in javnega življenja«.

Nekoliko skrivnostnejši ostajajo pri SDS. Julija so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedali, da so cepljeni prav vsi njihovi poslanci, nato so septembra trditev popravili. Za Večer in za Dnevnik so priznali, da se dva izmed njihovih 26 poslancev vseeno še nista cepila. Šlo naj bi za poslanko, ki ji zdravstveno stanje tega takrat ni omogočalo, in za poslanca, ki je zatrdil, da se bo cepil v kratkem. Ta teden smo se tudi sami obrnili na SDS in hoteli preveriti, ali sta se poslanca v vmesnem času že cepila. Gre za preprosto vprašanje, vendar nam v stranki nanj niso znali odgovoriti. Zatrdili so, da tovrstnih podatkov ne hranijo in da se o tem med seboj preprosto ne pogovarjajo.

Poslanci imajo kot navadni smrtniki, vsaj dokler tako določa zakonodaja, vso svobodo, da se odločijo za cepljenje ali pač ne. Vseeno pa velja pripomniti, da jim zaupanje, ki jim ga je izkazalo ljudstvo, nalaga odgovornost, da delujejo kot zgled drugim. Z vidika vedno pogostejših zahtev po obveznem cepljenju številnih poklicnih skupin, med drugim tudi javnih uslužbencev, zato v ospredje stopa vprašanje, ali bi morala obveznost cepljenja veljati tudi za poslance. Na sosednjem Madžarskem so se poslanci temu predlogu uprli, v Latviji pa so se že novembra odločili, da lahko poslanci v državnem zboru glasujejo le, če so se cepili ali pa so covid-19 pred kratkim preboleli. Podobno velja v Kanadi, kjer se poslanci, ki spadajo med izjeme, lahko sej udeležijo virtualno, v zvezni deželi Zahodni Avstraliji pa bi podoben ukrep začel veljati le ob ponovni zaostritvi razmer, zaradi katerih bi bila nujna ustavitev javnega življenja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.