Vse naše tretje svetovne vojne
Kako so Američani in Nato ponovno vzljubili atomsko bombo in zakaj na rusko-ukrajinski meji gledamo še en slabo načrtovan konec sveta

Ukrajinski vojaki uporabljajo poster ruskega predsednika Vladimirja Putina kot tarčo med strelskimi vajami v jarku na frontni črti, onstran katere so položaji separatistov, ki jih podpira Rusija, blizu kraja Zolote v pokrajini Lugansk 21. januarja 2022.
© Profimedia
Leta 1962 se je dober mesec zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najatraktivnejši, najimerzivnejši in najviralnejši spektakel – svoj lastni konec. Svoje lastno uničenje. Med 16. oktobrom in 20. novembrom se je obetalo nekaj, kar bi preseglo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih holivudskih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, apokalipsa, oktobrska kriza, karibska kriza – in seveda kubanska raketna kriza.