9. 3. 2022 | Politika
Kučan: »Kdor si ne prizadeva za svobodo drugih, si tudi svoje ne zasluži«
Nekdanji predsednik republike je spregovoril o boju proti Evropi avtokratskih, nacionalističnih in nesolidarnih demokracij
Milan Kučan, nekdanji predsednik republike, je dejal, da bomo tudi s svojo udeležbo na volitvah pokazali svojo zavezanost miru in solidarnost z bojem Ukrajincev za svobodo, kajti "kdor si ne prizadeva za svobodo drugih, si tudi svoje ne zasluži".
© Uroš Abram
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je včeraj v Šenčurju spregovoril ob obletnici ustanovitve Kokrške čete in žrtev Pipanove ter Sušnikove družine. V govoru, ki ga je naslovil Ukrajinski boj proti Evropi avtokratskih, iliberalnih, nacionalističnih in nesolidarnih demokracij je poudaril, da se v vojni pokažejo najsvetlejše, pa tudi najtemnejše strani človeka, najvišje vrednote in tudi najbolj zavržna dejanja. Dejal je, da smo pred 30 leti verjeli, da je bila osamosvojitvena vojna poslednja vojna ne le na slovenskih, temveč tudi na evropskih tleh.
"Upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da se bodo temu dolgoročnejšemu in celovitejšemu premisleku posvetili tudi upravljavci naše države, ne glede na to, kdo so in kdo bodo po volitvah. To je bila zahteva tudi zborovanja za mir, ki ga je pred tednom v Ljubljani pripravila civilna družba. S tem pričakovanjem in to zahtevo pojdimo aprila v čim večjem številu na volitve."
Milan Kučan,
nekdanji predsednik republike
"Podprimo vse aktivnosti mednarodne skupnosti, ki vodijo do tega cilja, predvsem diplomatska prizadevanja in vključitev mednarodnega posrednika v pogajanja med Kijevom in Moskvo. Podprimo tudi sankcije, materialno in humanitarno pomoč, tudi nujno pomoč v orožju za obrambo. Če bi pred dobrimi 80 leti ustavili zločinca v Berlinu pravočasno, se ne bi zgodila apokalipsa 2. svetovne vojne," je izpostavil Kučan in dodal, da je vojaška agresija Rusije nad Ukrajino velika prelomnica v odnosih med narodi in državami.
Govor prvega predsednika slovenske republike spodaj objavljamo v celoti.
Ukrajinski boj proti Evropi avtokratskih, iliberalnih, nacionalističnih in nesolidarnih demokracij
Tukaj, v Sušnikovi domačiji, ki je stala na tem mestu, sta se pred 80-imi leti zgodili tragedija in zločin. S spoštovanjem se danes spominjamo ljudi, ki so bili žrtev strahot nemškega nacističnega okupatorja. Njihova edina krivda je bila, da so ljubili domovino in svobodo. In da ni bilo cene, ki je za obrambo teh vrednot niso bili pripravljeni plačati. Uprli so se. To so plačali s svojimi življenji.
Bila je vojna. V vojni se pokažejo najsvetlejše, pa tudi najtemnejše strani človeka, najvišje vrednote in tudi najbolj zavržna dejanja. Vojna je presežno zlo. Slovenci smo ga izkusili nekajkrat v svoji zgodovini. Braniti smo se morali pred njim, da smo lahko kot narod preživeli, da smo lahko ohranili svojo nacionalno identiteto in uveljavili svoje naravne pravice in legitimne interese, obstoj, jezik, kulturo in ozemlje. Nazadnje v uporu zoper agresijo JLA, s katerim smo ubranili svojo odločitev, da želimo živeti v svoji suvereni državi. Vojna je bila kratka, a pokazala je, kot že tolikokrat v zgodovini, da naroda, ki se zaveda, da je pravica na njegovi strani in je v njeni obrambi enoten, ni mogoče premagati. Tudi ne z mnogo močnejšo oboroženo silo. Posebej če je slednja v rokah vojakov, ki ne verjamejo, da jo uporabljajo za pravično stran.
Pred 30 leti smo verjeli, da je to poslednja vojna ne le na slovenskih, ampak tudi na evropskih tleh. Da bo Evropa celina miru, sodelovanja med narodi in državami, spoštljiva do svojih državljanov, odgovorna za njihovo varnost in sposobna svoje spore reševati po mirni poti. Da bo zgled drugim po svetu in odgovorna za prihodnost planeta.
Zmotili smo se. Vojna je znova tukaj, nedaleč od nas. To je vojna, ki se ne bi smela zgoditi. Zanjo ni nobenega opravičila. Tisti, ki so jo ukazali, so vredni najostrejše obsodbe. Dosledno je treba zavrniti njihove zločine zoper mir in zoper človeštvo. Ne le da so grdo poteptali mednarodni pravni red, prestopili so tudi civilizacijska načela, ki naj bi veljala v odnosih med narodi in državljani sodobnega sveta.
Tudi v tej vojni, ki se odvija pred našimi očmi, je tako kot v vsaki - neskončno trpljenje umirajočih, ranjenih in mnogih, ki so izgubili svoje bližnje. Stopnjevanje vojnih aktivnosti bo povzročilo še več človeških žrtev, materialno pustošenje, bolečino, pa tudi veliko število beguncev, ki zapuščajo domove in bežijo pred vojno v neznano.
Zato je naša dolžnost, da dvignemo glas za takojšnjo ustavitev vojne, za zaustavitev bojnih aktivnosti in ob premirju za resna pogajanja o miru. Vztrajajmo na spoštovanju humanitarnih koridorjev za oskrbo prebivalcev v obkoljenih, opustošenih mestih in mednarodni nadzor nad njihovim spoštovanjem. Pridružimo se vsakemu razumnemu glasu v podporo miru. Pomagajmo beguncem, sprejmimo jih, kot smo pred leti begunce pred vojno v Bosni in Hercegovini, olajšajmo jim trpljenje. Pridružimo se akcijam Rdečega križa in Karitas za zbiranje pomoči. Pokažimo, da smo v mislih in dejanjih solidarni z Ukrajinci in z upravljavci njihove države. Storimo vse, kar lahko, da se ta nerazumna vojna konča. Podprimo vse aktivnosti mednarodne skupnosti, ki vodijo do tega cilja, predvsem diplomatska prizadevanja in vključitev mednarodnega posrednika v pogajanja med Kijevom in Moskvo. Podprimo tudi sankcije, materialno in humanitarno pomoč, tudi nujno pomoč v orožju za obrambo. Če bi pred dobrimi 80 leti ustavili zločinca v Berlinu pravočasno, se ne bi zgodila apokalipsa 2. svetovne vojne.
Vojaška agresija Rusije nad Ukrajino je velika prelomnica v odnosih med narodi in državami. Pokazala je veliko enotnost v obsodbi vojne, v izločanju iz mednarodnega življenja in v osamitvi povzročiteljev vojne iz Moskve, v pripravljenosti pomagati napadeni državi.
Zdaj je prvenstvena naloga vse demokratične Evrope zaustaviti vojno in utreti poti pogajanjem za njeno končanje. Potem bo čas tudi za temeljitejšo in nujno razpravo o vprašanjih, na katera bo treba odgovoriti, da bi razumeli, kaj vse je šlo narobe, kaj vse so bila sprožila, da je do vojne prišlo, zakaj je odpovedalo diplomatsko reševanje krize in zakaj so odpovedali varnostni mehanizmi, ki jih je Evropa že leta nazaj zgradila prav zato, da bi preprečila vojne spopade in zagotovila varnost in sodelovanje vseh držav na stari celini.
Potrebno je zagotoviti, da se to, kar se zdaj dogaja v Ukrajini, ne bo zgodilo še kje drugje. Ob prelomnici, na kateri smo, bo potrebno na novo utrditi mehanizme, zato da bomo Evropo gradili kot celino, sposobno braniti lastno varnost, kot celino miru, veljave človekovih pravic in pravne države, brez katerih ni ne svobode ne varnosti in ne demokracije. Prav takšna Evropa in ne Evropa avtokratskih, iliberalnih, nacionalističnih in nesolidarnih demokracij se zdaj brani v Ukrajini.
Upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da se bodo temu dolgoročnejšemu in celovitejšemu premisleku posvetili tudi upravljavci naše države, ne glede na to, kdo so in kdo bodo po volitvah. To je bila zahteva tudi zborovanja za mir, ki ga je pred tednom v Ljubljani pripravila civilna družba.
S tem pričakovanjem in to zahtevo pojdimo aprila v čim večjem številu na volitve. Tudi s svojo udeležbo bomo pokazali svojo zavezanost miru in solidarnost z bojem Ukrajincev za svobodo, kajti kdor si ne prizadeva za svobodo drugih, si tudi svoje ne zasluži.
Tako se bomo hkrati oddolžili tudi žrtvam, ki smo jih položili na žrtvenik vojnam, v katere smo bili prisiljeni in v katerih smo se bíli za svojo svobodo. Tudi v vojni, v kateri se je tukaj v Šenčurju zgodil zločin.
Govor Milana Kučana, Šenčur, 8. marca 2022
Obletnica ustanovitve Kokrške čete in žrtev Pipanove in Sušnikove družine
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.