Ljudje ne stojijo za škodljivimi ukrepi Janševe vlade

Predlog zakona, ki bo z enim zamahom izbrisal nekatere škodljive ukrepe trenutne oblasti

V Inštitutu 8. marec so sestavili predlog zakona, ki bo z enim zamahom izbrisal nekatere škodljive ukrepe oblasti, ki so bili v veliki meri sprejeti po hitrih postopkih, brez upoštevanja mnenja strokovnjakov, povečevali neenakost in vpliv politike ter uničevali temelje pravne države. Na tiskovni konferenci ob vložitvi predloga zakona v Državni zbor so pojasnili, zakaj so se odločili, da pripravijo predlog zakona, kaj predlog vključuje in kako bo potekalo zbiranje podpisov v podporo zakonu.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je na tiskovni konferenci poudarila, da so se za oblikovanje predloga zakona odločili, saj so imeli v Inštitutu pogosto občutek nemoči: "V zadnjih dveh letih smo imeli pogosto občutek, da ne glede na voljo in interese ljudi, da je poslancev v Državnem zboru vedno več, kot je nas, da nas preglasijo in sprejemajo škodljive zakone, ki koristijo predvsem njim. A istočasno smo spoznali, da še vedno živimo v demokratični družbi in imamo vzvode, s katerimi lahko vplivamo na oblast. Če se povežemo, nas je več, veliko več. In imamo moč. Ljudi smo pozvali, da nam pošljejo svoje predloge in jih združili z našimi ter pripravili svoj predlog zakona, s katerimi želimo odpraviti nekatere najhujše zakonske spremembe, ki so bile sprejete v mandatu te vlade."

"Če se povežemo, nas je več, veliko več. In imamo moč. Ljudi smo pozvali, da nam pošljejo svoje predloge in jih združili z našimi ter pripravili svoj predlog zakona, s katerimi želimo odpraviti nekatere najhujše zakonske spremembe, ki so bile sprejete v mandatu te vlade."

Nika Kovač,
direktorica Inštituta 8. marec

Z namenom zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona so v Inštitutu 8. marec poudarili, da so vzpostavili "močno terensko mrežo prostovoljcev po vsej Sloveniji". Verjamejo, da so spremembe mogoče "zgolj v skupnosti". "V vsaki regiji bodo stali pred upravnimi enotami, zbirali overjene podpise in pripravljali svoje akcije, s katerimi bodo predstavljali pomen pripravljenega predloga zakona. V času kampanje zbiranja podpisov za predlog zakona se bomo odpravili na teren z avtobusi in v vsakem večjem kraju predstavili naš predlog zakona ter s prostovoljci, ki delajo na terenu, pripravili posebne dogodke. Samo skupaj lahko dosežemo spremembe in nagovarjamo ljudi, da se aktivirajo, oddajo podpis v podporo predlogu zakona in se odpravijo na volitve," je poudarila Maja Koražija, vodja terenske mreže prostovoljcev.

V času kampanje zbiranja podpisov za predlog zakona se bomo odpravili na teren z avtobusi in v vsakem večjem kraju predstavili naš predlog zakona ter s prostovoljci, ki delajo na terenu, pripravili posebne dogodke. Samo skupaj lahko dosežemo spremembe in nagovarjamo ljudi, da se aktivirajo, oddajo podpis v podporo predlogu zakona in se odpravijo na volitve."

Maja Koražija,
vodja terenske mreže prostovoljcev

Da bo predlog zakona obravnavan v Državnem zboru, morajo v Inštitutu 8. marec zbrati vsaj 5000 overjenih podpisov. Kot so dejali, verjamejo, da jih bodo pred državnozborskimi volitvami zbrali veliko več, saj želijo pokazati, da "za ukrepi vlade ne stojijo ljudje".

Podpise bodo zbirali vse do volitev, saj želijo, da bi spremembe nastopile takoj po nastopu nove vlade. Razlog tiči v "nevzdržnosti trenutnega stanja, ki je nastopilo z mnogimi škodljivimi ukrepi". 

Kot je poudarila članica Inštituta in mednarodna koordinatorka Mojca Lukan: "To je predlog zakona, ki temelji na vsebini, na ravni vsebine pa vemo, v kakšni družbi želimo živeti in v kakšni ne. Predlog zakona nam služi kot kompas, koga podpreti na državnozborskih volitvah 24. aprila. O tem, a se bo ta zakon sprejet al ne bodo namreč odločal poslanci in poslanke v novi vladi, ki jo bomo dobil po volitvah. Za nas je vsak, ki v parlamentu podpre pravično vsebino zakonov, boljša izbira kot tisti, ki je ne, ne glede na to, ali se politiki sami opredeljujejo kot napredne, zelene ali karkoli drugega. Da nam bo ta zakon res lahko služil kot kompas, smo od političnih strank že zahtevali, da se do posameznik zakonskih določil v njem opredelijo in to bomo počeli še naprej."

"To je predlog zakona, ki temelji na vsebini, na ravni vsebine pa vemo, v kakšni družbi želimo živeti in v kakšni ne. Predlog zakona nam služi kot kompas, koga podpreti na državnozborskih volitvah 24. aprila."

Mojca Lukan,
mednarodna koordinatorka

Predlog zakona obsega kar enajst sprememb, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. S predlogom zakona želijo v Inštitutu v prejšnje stanje povrniti spremembe, ki so bile narejene na različnih področjih. V preteklo stanje vračajo ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadriranju v policiji, izključevanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z okoljem, iz postopkov obravnave okoljske problematike, zagotovitev pravne podlage za Uber, povečan vpliv odločanja kulturnega ministra na področju kulturnih programskih in projektnih razpisih, posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk in druge.

Kristina Krajnc, vodja pravne službe Inštituta, ki je predlog zakona v večji meri tudi pripravila, pa je poudarila, da so v svoj predlog zakona lahko vključili zgolj nekatere spremembe 14. slovenske vlade. "Pri sprejemanju spodaj vključenih zakonov je oblast ignorirala mnenja stroke, mnenja naslovnikov predpisov ter javnosti, tudi interese ljudi. S tem zakonom želimo odpraviti številne zakonske spremembe. Predlog zakona posega na najrazličnejša področja, vsem spremembam pa je skupno to, da jih je treba odpraviti hkrati. Z enim zamahom želimo nekatere določbe naštetih zakonov vrniti v stanje pred to vlado in vrniti vsaj minimalne standarde solidarnosti, delovnopravnega varstva, neodvisnosti in strokovnosti delovanja državnih organov, varnosti in sorazmernosti. Seveda je bilo v dveh letih sprejetih veliko več ukrepov, ki v ta zakon niso vključeni, saj zahtevajo celostno ureditev določenega področja," je dejala. 

"Pri sprejemanju spodaj vključenih zakonov je oblast ignorirala mnenja stroke, mnenja naslovnikov predpisov ter javnosti, tudi interese ljudi."

Kristina Krajnc,
vodja pravne službe

Predlog zakona bodo v Inštitutu 8. marec v Državni zbor (DZ) odnesli danes, z zbiranjem overjenih podpisov pa bodo začeli v prihodnjem tednu.

Tiskovna videokonferenca je na voljo na tej spletni povezavi (Facebook).