Plačilna diskriminacija

Dve leti bo tega, kar smo pisali o težavah, ki jih imajo prosilci za azil in celo ljudje s priznano mednarodno zaščito z odpiranjem bančnih računov v Sloveniji. Odločba zagovornika načela enakosti kaže, da imajo ti prebivalci podobne težave tudi s podjetji, ki ponujajo spletne ali mobilne plačilne storitve. Pri zagovorniku so ugotovili diskriminacijo na podlagi državljanstva, ko je eno izmed teh podjetij odpovedalo poslovno razmerje z državljanom Sirije zgolj na podlagi njegovega državljanstva.

Ko so pred leti številne v Sloveniji delujoče banke zapirale bančne račune prosilcem za azil in beguncem na podlagi njihovega državljanstva (ali pa jim računa niso hotele odpreti), je prav tako posredoval zagovornik enakosti Miha Lobnik. Bančni račun je pogoj za marsikaj, prek njega ljudje plačujemo račune, prejemamo socialne transferje in tudi plačilo za delo.

Tedaj so v uradu zagovornika z uradnim dopisom opozorili banke, da so »dolžne omogočiti oziroma ponuditi odprtje osnovnega plačilnega računa vsem, ki zakonito bivajo v EU, torej tudi beguncem in osebam s priznano mednarodno zaščito, ne glede na to, iz katere države prihajajo. Banke so dolžne ponuditi odprtje osnovnega računa uporabnikom tudi, če jim zaprejo osebni račun zaradi razlogov, kot je npr. tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.« Enako mnenje so zagovarjali tudi pri Banki Slovenije, vendar to ne pomeni, da takšnih težav odtlej ni več, v resnici so se kvečjemu stopnjevale.

V aktualnem primeru je zagovornik ugotovil, da je finančno podjetje (po naših podatkih gre za podjetje mBills, ki ponuja storitev pametne denarnice) uporabniku onemogočilo uporabo storitev. »Pri tem mu je pojasnilo, da je to storilo zato, ker je državljan ene izmed držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko tveganje za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma.« Zagovornik pojasnjuje, da imajo finančna podjetja le pravico, »da bolj nadzorujejo ravnanje strank, pri katerih obstaja večje tveganje za nezakonito poslovanje. Noben predpis pa jim ne dovoljuje, da bi strankam uporabo storitev avtomatično onemogočila samo zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot je državljanstvo.«

Ugotavlja, da je podjetje v obravnavanem primeru uporabnika diskriminiralo na podlagi njegovega državljanstva.