O volitvah, ki bodo premešale karte v parlamentu

Posebna številka Mladine: MISLITI VOLITVE – ČAS NAPREJ

V petek, 25. marca, izide posebna številka Mladine MISLITI VOLITVE – ČAS NAPREJ. V nedeljo, 24. aprila, bodo volitve, ki bodo premešale karte v parlamentu. Toda, kaj in kam naprej. Družba je po dveh letih zaprtosti, po nedvomno prihajajočih podnebnih spremembah in sedaj še po koncu brezskrbnega miru, na razpotju. V posebni številki Mladine odgovore na ta vprašanja ne iščejo politiki, ampak strokovnjaki za posamezna področja.

Leta 2019 je strošek mobilnosti slovenske družine znašal 17 odstotkov njenega celotnega prihodka; v nobeni drugi članici EU ta delež ni bil tolikšen. Gre za posledico čezmernih vlaganj v avtocestno infrastrukturo in individualno motorizacijo, namesto v sisteme javnega potniškega prometa in še posebej v železnico. Avtocesta je najdražja oblika ceste in individualni motorizirani promet je najdražja oblika prometa.

V posebni številki Mladine odgovore na pomembna vprašanja ne iščejo politiki, ampak strokovnjaki za posamezna področja.

Ta odstavek je navedek iz prispevka dr. Mateja Ogrina, enega redkih slovenskih strokovnjakov za promet, ki ne malikujejo avtomobila, ampak že leta opozarjajo na to, da bi se morali resno lotiti gradnje železniškega omrežja. A to ni najbolj šokantno v njegovem zapisu, hujše je spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati in se spreminjati. Avtoceste so že preoblikovale to državo. In to tako, da sta danes razvoj in lovljenje razvojnih korakov z drugimi državami veliko težja in dražja.

Toda to velja za skoraj vsa področja, ki se jim posveča tokratna posebna izdaja Mladine. Vsem je skupno, da se velika slika, ki dejansko razkriva posledice odločitev v preteklih desetletjih, vedno poskuša nadomestiti s kratkoročnimi pogledi in s tem ukrepi. Enako na primer velja za stanovanjsko gradnjo, za zdravstvo, za javni sektor, za šolstvo itd.: na nobenem izmed naštetih področij politika ne zmore pogledati iz preprostih okvirov in čez mandat, v katerem ima moč. Stanovanjska gradnja, za katero na primer vsa država ve, da je napačna, je dejansko skriti način poganjanja gospodarske rasti in BDP, pa čeprav je hkrati razlog, zaradi katerega je velik del prebivalstva v popolnem krču, ne le mladi, celotne družine. Kamorkoli se ozremo, najdemo uvajanje rešitev, ki so morda dale kratkoročne rezultate, pogosto pa hkrati ne samo prikrijejo dejanske razmere, ampak povzročijo iz mandata v mandat še večjo krizo na vsakem posameznem področju. Zdravstvo je najakutnejši primer tega. Če želimo slovensko zdravstveno politiko spremeniti, je treba ljudem jasno povedati, da bodo dejanske učinke sprememb začutili šele v nekaj letih, ne pa s skrajšanjem čakalnih vrst v pol leta. Ko politiki namenijo denar za skrajševanje čakalnih vrst, dejansko vedno znova poglobijo neustrezne razmere v zdravstvu, saj to pomeni le, da na omejeni sistem, kar zdravstvo je, začasno pritisnejo bolj, ga na kratki rok preobremenijo, zaradi česar že čez pol leta nastane nov zaostanek, s katerim se prejšnje stanje še poslabša. Tako se zdaj dogaja že desetletja.

Slovenske razvojne zablode so posledica političnega potrošništva, konzumerizma politike. Mandat sedanje vlade je naravnost šolski primer tega. Še nikoli nismo – zaradi epidemije – razpolagali s toliko prostimi sredstvi, ki jih je za okrevanje namenila tokrat Evropska unija, in še nikoli nismo hkrati tako zlahka denarja namenjali za popolnoma nepotrebne projekte, ki jih strokovnjaki pogosto poimenujejo gradnja krožišč in zidov.

Slovenske razvojne zablode so posledica političnega potrošništva, konzumerizma politike. Mandat sedanje vlade je naravnost šolski primer tega. Še nikoli nismo – zaradi epidemije – razpolagali s toliko prostimi sredstvi, ki jih je za okrevanje namenila tokrat Evropska unija, in še nikoli nismo hkrati tako zlahka denarja namenjali za popolnoma nepotrebne projekte, ki jih strokovnjaki pogosto poimenujejo gradnja krožišč in zidov. Namesto da bi šel denar dejansko v zeleni obrat, se porablja za poglabljanje prav tistega, kar smo opisali na primeru avtocest na podlagi prispevka dr. Ogrina: namesto da bi zdaj prvič v sodobni Sloveniji res začeli vlagati v železnice, smo večino denarja usmerili v še podrobnejšo gradnjo avtocestnega križa. Namesto da bi denar izkoristili za natančnejšo obnovo stavb in s tem vlagali v varčevanje z energijo, kar je temelj zelenega obrata, saj tako najbolj zmanjšamo potrebo po energiji, smo se umerili v gradnjo nove jedrske elektrarne. Enako velja za zdravstvo. Enako velja za stanovanjsko gradnjo.

V tokratni posebni izdaji boste našli en izjemno temeljit prispevek: dr. Peter Novak je na zelo svež in sodoben način razčlenil kar celoten program, kako izpeljati zeleni prehod v Sloveniji, z vsemi podrobnostmi. Ali kot je dejal, ko je oddal prispevek: dejansko je to že opredeljena strategija prehoda. Besedilo je res neverjetno – ko ga človek prebere, se zave, da je zeleni prehod dejansko mogoče izpeljati.

Teden pred izidom te posebne številke smo izvedeli, da dr. Petra Novaka ni več med nami. A njegova vizija razvoja Slovenije je objavljena v tej Mladinini izdaji. Natančna, napisana z znanjem in mirnostjo modreca, brez političnih floskul, optimistična in izvedljiva, tukaj je za več prihodnjih desetletij.

NAROČITE SE NA POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>