Borut Mekina

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

So zdravstveni program Gibanja Svoboda napisali v NSi?

Golob in zasebno zdravstvo

Bo nov minister za zdravje Danijel Bešič Loredan?

Bo nov minister za zdravje Danijel Bešič Loredan?
© Borut Krajnc

Gibanje Svoboda Roberta Goloba je ta teden predstavilo program in kandidate za državnozborske volitve. Eno večjih presenečenj na predstavitvi je bila napovedana kandidatura zdravnika Danijela Bečiča Loredana, ki je kar sam napovedal, da se mu, če bo Golobu zaupano mandatarstvo, obeta položaj zdravstvenega ministra. Zdravstveni resor je eden najzahtevnejših, je lahko celo ključen pri uspehu nove vlade. O novem zdravstvenem ministru se morajo seveda dogovoriti vse koalicijske stranke in tega položaja ne more nihče nikomur obljubiti. Vprašanje je tudi, ali je Loredan zanj najprimernejši. V preteklosti je na tem področju zastopal zelo ozka in tudi interesno pogojena stališča.

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2018 je denimo ustanovil politično stranko Gibanje skupaj, v njej pa zagovarjal ukrepe, ki jih že leta omenjajo interesna združenja zdravnikov in zasebne zdravstvene zavarovalnice. Tedaj je dejal, da ga moti monopol ene same, javne zdravstvene zavarovalnice (ZZZS). Podpiral je celo zamisel, da bi dopolnilno zavarovanje postalo obvezno zavarovanje, ki bi ga tržile vse zavarovalnice in ne zgolj javna. Njegova stranka si je poleg tega prizadevala, da bi se »vzpostavilo ravnovesje med izvajalci v javni (državni, občinski) lasti in tistimi v zasebni lasti« in da bi lahko javno zdravstveno dejavnost izvajal kdorkoli, ne samo javni zavodi ali zdravniki s koncesijami. Vse to so bile seveda reformne zamisli, ki bi vodile v privatizacijo javnega zdravstva.

Predstavnike Gibanja Svoboda smo vprašali, ali ta Loredanova mnenja podpirajo, in odgovorili so, da ne, čeprav je program gibanja pripravila ekipa, v kateri je tudi Loredan.

V daljšem odgovoru, ki so ga poslali, so predstavili mnenja, kakršna zastopajo tako rekoč vse politične stranke, kot je recimo, da je treba za zdravstvo nameniti več denarja, vendarle pa so se osredotočili predvsem na težave z ZZZS. Omenili so potrebo po racionalizaciji poslovanja ZZZS, reformo plačevanja opravljenih storitev. »ZZZS in zdravstvene zavarovalnice morajo bolj proaktivno pristopiti k nadzoru vseh zdravstvenih storitev. ZZZS mora postati aktivni plačnik in nadzornik plačila zdravstvenih storitev,« so zapisali in dodali, »da ZZZS v tem trenutku ne opravlja svoje funkcije, ki bi jo kot plačnik morala«. Zadnja leta so taka mnenja recimo zagovarjali v NSi.

Skrb zbujajoče je tudi mnenje Gibanja Svoboda o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Podpira »preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja« – to pa je zamisel, ki jo seveda podpirajo zasebne zdravstvene zavarovalnice. Te recimo nasprotujejo odpravi tega zavarovanja ali temu, da bi ga prenesli na javno zdravstveno zavarovalnico (ZZZS).

Na koncu so sporočili še, da v Gibanju Svoboda ne nasprotujejo zdravstvenim koncesijam: »Koncesijam v Gibanju Svoboda ne nasprotujemo. Menimo, da so potrebne in upravičene povsod tam, kjer so čakalne dobe predolge oz. javni sistem sam ne zmore,« so sporočili. Ravno v ZZZS pa že leta opozarjajo, da je podeljevanje koncesij korak v napačno smer. Razlog za to je logičen: ker v Sloveniji ni dovolj zdravnikov, se s tem nič ne rešuje; če zdravniki delajo pri koncesionarjih, pač ne delajo v javnem zdravstvenem sistemu.

Edina razlika je, da se pri tem pretaka javni denar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.