Zaprtje Ruskega doma v Ljubljani in drugi znaki rusofobije 

Lov na čarovnice

V imenu obračunavanja z ruskim režimom se ruskim športnikom prepoveduje udeležba na tekmovanjih in ruskim umetnikom nastopi na svetovnih odrih. Z ruskimi vladnimi institucijami je recimo sodelovanje prekinil tudi Frankfurtski knjižni sejem. Morda najbizarnejši je bil poskus milanske univerze, da bi odpovedala napovedani seminar o Dostojevskem, ki ga je kasneje vendarle izpeljala. Podoben simptom rusofobije, ki bolj kot Putinu škodi navadnim ljudem, je zaprtje Ruskega doma v Ljubljani.

Vlada zapira Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, Ruski dom, njegov direktor Nikolaj Gusev pa bo prisiljen zapustiti državo. V centru so doslej potekale dejavnosti, namenjene v Sloveniji živečim Rusom in zainteresirani javnosti – pripravljale so se razstave, potekali so tečaji ruskega jezika, v prostorih centra imajo tudi bogato knjižnico del v ruščini. Odločitev o zaprtju je politična, vprašanje pa je, ali bolj škodi ruskemu režimu ali dejanskim uporabnikom centra.

Kot je odločitev pojasnila vlada, tako »zmanjšujemo neželeni ruski vpliv na različna področja slovenske družbe«. V parlamentarnem odboru za zunanjo politiko je bil do delovanja centra še posebej kritičen sekretar z zunanjega ministrstva Gašper Dovžan, ki je center opisal kot instrument za širjenje ruske propagande in lažnih novic. Obtožbe je Gusev odločno zavrnil, češ da je bilo v slovensko-ruskem sporazumu o znanstveno-kulturnih centrih jasno zapisano, da se center v Ljubljani ne sme vključevati v politične razprave.

Direktorju naj bi zdaj grozil odvzem diplomatskega statusa, zaradi česar bo primoran zapustiti državo. V Ruskem domu so na začetku tedna sicer zatrdili, da uradnega obvestila o prenehanju dejavnosti ali odvzemu diplomatskega statusa še niso prejeli. Zato nemoteno delujejo naprej.

Ali je delovanje sorodnih zavodov ogroženo, smo preverili pri mariborskem Ruskem domu, vendar tam podobnih pritiskov menda niso bili deležni. Obvestila o prenehanju delovanja niso prejeli niti v Forumu slovanskih kultur v Ljubljani. »Se je pa ministrstvo za kulturo že leta 2020 odločilo prenehati financirati naše delovanje,« ob tem pripomni direktorica ustanove Andreja Rihter. Sama je bila pred kratkim tarča napadov medijskega konglomerata SDS, saj naj bi bila prejemnica odlikovanja Ruske federacije. »Nisem prejela nikakršnega odlikovanja Ruske federacije,« na to odgovarja Rihterjeva.

Ustanova, za ustanovitev katere so se prve pobude pojavile ob srečanju Bush-Putin na Brdu pri Kranju, danes združuje 13 slovanskih držav, med njimi tudi Rusijo in Ukrajino. Ob pomoči članic poskuša obnavljati, širiti in krepiti vezi med slovanskimi narodi. Napad na Ukrajino je obsodila, ukrajinskim kolegom pa ponudila pomoč. Kot so njeni predstavniki zapisali v skupni izjavi, »vsakršni konflikti, agresija, vojna, nespoštovanje, nedemokratična dejanja ogrožajo najvrednejše, kar imamo – človeška življenja, človeško dostojanstvo, pa tudi kulturno dediščino«.