Dolgočasna distopija
Danes je nov dan
Brutalen lockdown v Šanghaju? Putin meče kemično orožje na Mariupol? Streljanje na newyorški podzemni? Nas kaj od tega še gane – ali ob prebiranju novic zgolj še skomignemo z rameni, ko srkamo jutranjo kavo?
Na priljubljenosti vztrajno pridobiva Redditov podbralnik r/ABoringDystopia. Leta 2015 je danes pokojni avtor Mark Fisher tako poimenoval Facebook skupino, polno duhamornih slik poznega kapitalizma, ob katerih le sprijaznjeno zavzdihnemo. Danes pa “dolgočasno distopijo” lahko razširimo na apatijo do neenakosti, krivic in tragedij, ki jih vsakodnevno spremljamo.
Ko sistem stoji na mestu in nas opominja na svojo zaciklanost, je stalna odtujenost pričakovana. “Spektakel” je razvrednoten, nobena izkušnja ni več pristna. Zreducirani smo na pasivne opazovalce, našo pozornost pa korporacije kupujejo in zanjo tekmujejo. Kaj nam torej preostane? Z dolgčasom se soočiti tako, da se upremo “preprostim rešitvam” – in vložimo trud ter sočutje, da košček sveta izboljšamo zase in za sočloveka.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.