Nedotakljivo orožje

Ustavno sodišče znova podprlo prepoved referenduma o oboroževanju

Koliko proračunskih sredstev, ki jih zberemo ljudje z davki in drugimi prispevki, naj država namenja za oboroževanje in koliko za druge namene? Katero orožje in opremo naj kupuje, po kakšni ceni in kdaj? Ta tema je navrgla tudi eno večjih korupcijskih afer, afero Patria, zaradi katere so bili do posega ustavnega sodišča vidni javni funkcionarji obsojeni na pravnomočne zaporne kazni in že tudi prestajali kazen. Ne nazadnje, med njimi je bil tudi donedavni predsednik vlade Janez Janša. A hkrati so to vprašanja, glede katerih ljudstvo (ki ima po ustavi oblast) nima prav nobene besede. Nobene. To kaže tudi torkova odločitev ustavnega sodišča, da referenduma o nakupu 45 osemkolesnikov Boxer za ceno okoli 400 milijonov evrov ne bo.

Ustavne sodnice in sodniki so tokrat soglasno odločili, da gre v tem primeru pač za zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, zato po ustavi o njem ni dopusten referendum. »Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je ustavodajalec vnaprej izključil referendum o zakonih, navedenih v drugem odstavku 90. člena ustave. V teh primerih sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve državnega zbora, da je referendum nedopusten, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami (na eni strani pravico do referenduma in na drugi strani drugimi ustavnimi vrednotami, ki jih varujejo zakoni, o katerih je referendum izključen), temveč v mejah pravnega sklepanja in ob upoštevanju vseh okoliščin primera oceni, ali gre v konkretnem primeru za zakon iz drugega odstavka 90. člena ustave,« piše v odločbi.

In ker so ustavni sodniki ugotovili, da gre za tak zakon, so odločili, da sklep državnega zbora, s katerim je koalicija prepovedala referendum o tem zakonu, ni neustaven.

Ljudstvo nima pravice niti podvomiti, kaj šele soodločati o porabi javnih sredstev za nakupe orožja.

Da referendumi o vprašanju oboroževanja na splošno niso dovoljeni in da torej državljani, prebivalci o tem nimajo besede, so ustavne sodnice in sodniki odločili že lani ob tem času. Tedaj sicer s tesno večino petih proti štirim. Tudi takrat je referendum predlagala Levica, in sicer o 780 milijonov težkem zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026, ki ga je sprejela poslanska večina vlade Janeza Janše. Ta večina je potem izglasovala sklep o nedopustnosti referenduma, o katerem je na pobudo koordinatorja Levice Luke Mesca nato odločalo ustavno sodišče.

Peterica ustavnih sodnikov, dr. Klemen Jaklič, Marko Šorli, dr. Marjan Pavčnik, dr. Rajko Knez in dr. Dunja Jadek Pensa, je torej izglasovala odločbo z ugotovitvijo, da tudi ta zakon izpolnjuje enega od ustavnih razlogov, ki izključujejo možnost referenduma. V tistem primeru naj bi bil razlog, da gre za »zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč«.

Preostale ustavne sodnice in sodniki so v odklonilnih ločenih mnenjih zapisali, da v primeru rezervacije 780 milijonov evrov za nakupe orožja v obdobju petih let nikakor ne more iti za nujen ukrep za zagotovitev obrambe države ali varnosti, ki bi pomenil, da sta ogrožena obstoj ali varnost države in družbe, in da zato, logično, o vprašanju ne more biti referenduma. Ali kot je zapisal sodnik dr. Matej Accetto, zakon »ne ureja časovno neodložljivih ukrepov, temveč kot svojo bistveno vsebino opredeljuje dolgoročnejši načrt investiranja v Slovensko vojsko v šestletnem obdobju, s katerim naj bi zakonodajalec postopoma skušal okrepiti že več let trajajoče slabo stanje glede opremljenosti Slovenske vojske. Zaradi tega ne sodi med tiste ozko opredeljene kategorije zakonov o nujnih, časovno neodložljivih ukrepih, za katere je ustavodajalec s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave izključil možnost razpisa referenduma.«

Kot nakazuje praksa ustavnega sodišča, volivke in volivci pri teh pomembnih vprašanjih nimajo pravice soodločanja, pravzaprav ne morejo niti izraziti mnenja. Edino, kar jim preostane, so volitve. A tudi v tem primeru gre za izvotljeno pravico. Tudi če morajo kupci orožja po volitvah zapustiti izvršilno oblast, denar, ki bi sicer lahko bil porabljen za zdravstvo, šolstvo, stanovanja za mlade in domove za starejše, ostane v nakupljenem jeklu. Poleg tega se politične skupine, ki najraje kupujejo orožje, od časa do časa vrnejo na oblast in lahko skozi korupcijsko najbolj tvegane posle nemoteno pretočijo vaše in naše milijone v nove oklepnike.