Uredništvo

 |  Politika

Kovač: »Če imate dva velika ponudnika, tržne konkurence pravzaprav ni«

Ekonimist opozarja, da v Sloveniji zaradi majhnosti trga ni tržnih pogojev za deregulacijo 

Bogomir Kovač v Odmevih

Bogomir Kovač v Odmevih
© RTVSLO

Ekonomist in Mladinin kolumnist dr. Bogomir Kovač je v včerajšnji informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija komentiral regulacijo pogonskih goriv v Sloveniji. Dejal je, da imamo v naši državi deregulacijo cen od leta 2016 in da je bila to "stara želja trgovcev po sprostitvi cen". Predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši mandatar nove vlade Robert Golob je namreč opozoril na neverjetno usklajenost cen pogonskih goriv pri trgovcih z naftnimi derivati. Kot je poudaril, so podražitve pod drobnogled vzeli tudi njihovi pravniki, v zadnjih podražitvah pa je opaziti "sume kartelnega dogovarjanja". Golob je dodal, da je v trenutku, ko trg ne deluje, kar se po njegovem mnenju dogaja v Sloveniji, "čas za pametno regulacijo".

"Če imate dva velika ponudnika, je deregulacija nesmiselna, ker tržne konkurence pravzaprav ni in je od tod dalje možnost t. i. tihega kartelnega sporazumevanja. Tudi če nihče ne bo tega priznal," je v Odmevih pojasnil Kovač.

"Minister Počivalšek je to pravzaprav zagovarjal vsa svoja dva mandata. Od leta 2016 smo imeli postopno deregulacijo, od leta 2020 naprej seveda popolno deregulacijo. Deregulacija pri duopolni strukturi, kjer imate dva velika ponudnika, je seveda nesmiselna, saj tukaj tržne konkurence pravzaprav ni in je seveda od tod dalje možnost tako imenovanega tihega kartelnega sporazumevanja, tudi če tega seveda nihče ne bo priznal. Ampak saj je dovolj, če pravzaprav zgolj slediš. Tisto, kar je seveda jasno, je to, da se cene zelo zelo ujemajo, še posebej pri teh velikih skokih. Kakor koli, napačna je bila odločitev takratne vlade, ki so, kar tri so bile tiste, na neki način sledili tej politiki, ki so se odločile, da bodo nekako sledile tej deregulaciji. Tržnih pogojev za deregulacijo v Sloveniji ni, na tako majhnem trgu in ob tako duopolni strukturi dveh velikih ponudnikov," je navedel Kovač, ki tudi meni, da bi lahko vlada Janeza Janše podaljšala odločitev o začasni regulaciji cen pogonskih goriv.

"Treba se je zavedati, da bodo cene seveda visoke, in vsaka država bo morala poskrbeti za to, da bo skušala te cene tako ali drugače obvladovati in pomagati predvsem tistim ljudem, ki so tako ali drugače zaradi njih prizadeti, zlasti ko bo šlo za kurilno olje v recimo v jesenskem delu."

Bogomir Kovač,
ekonomist

"Kajti spremenjene okoliščine so tiste, ki so že pred tem narekovale, da je posegla v cene in politiko cen in bi najbrž to nadaljevala. Navsezadnje je tudi zdajšnji predsednik vlade to obljubljal na predvolilnih soočenjih. Tudi nekatere druge zamrznitve, recimo živil. Glede na volilni izid je najbrž ta poteza po svoje tudi logična," je dejal.

Višina cen, kot je še pojasnil, pa je "posledica pritiskov v ozadju, nabavnih cen tako surove nafte kot seveda naftnih derivatov". "Vendar pa imajo vlade to možnost, da lahko posegajo po eni strani v strukturo cen, kajti imajo manevrski prostor pri trošarinah, imajo manevrski prostor pri različnih podnebnih dodatkih. Na drugi strani bi seveda lahko ostalo tudi pri tej zgodbi, da bi preprosto, morda tudi nekoliko spremenjeno, pa vendarle še z vedno nižjo ceno, regulirala cene tudi še naprej. Kajti smisel teh vladnih odredb je, da skušajo nekako umiriti inflacijska pričakovanja pri enem izmed najbolj kurativnih, najbolj propulzivnih stroškov, ki seveda nastopajo običajno pri takšnih inflacijsko stroškovnih pritiskih," je še v Odmevih navedel Kovač.

"Ko se je začela ruska invazija, je bila nafta recimo približno nekaj več kot 100 dolarjev, potem je v treh tednih poskočila na 140."

Bogomir Kovač,
ekonomist

Zdaj se cena za 159-litrski sodček brenta, kot pravi, giblje okoli 100 ameriških dolarjev in zna skočiti do od 140 do 160. "Ko se je začela ruska invazija, je bila nafta recimo približno nekaj več kot 100 dolarjev, potem je v treh tednih poskočila na 140," je spomnil in dodal, da je cena ob naftnih šokih presegla ceno 200 dolarjev.

"Tega pa seveda ne morete v nobenem primeru kompenzirati. Treba se je zavedati, da bodo cene seveda visoke, in vsaka država bo morala poskrbeti za to, da bo skušala te cene tako ali drugače obvladovati in pomagati predvsem tistim ljudem, ki so tako ali drugače zaradi njih prizadeti, zlasti ko bo šlo za kurilno olje v recimo v jesenskem delu," je na TV Slovenija še poudaril Kovač.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.