Konec vojne z mediji?

V ponedeljek, 23. maja, bo na RTV Slovenija potekala stavka. Vodi jo Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Bistvena zahteva stavkajočih je depolitizacija javnega medijskega servisa, stavka na RTV je upor zoper sedanje vodstvo javne medijske hiše. To deluje politično, neprofesionalno, z odločitvami škoduje ugledu RTV Slovenija, škoduje javnosti, saj ta zaradi klecajoče medijske hiše izgublja zaveznika.

Vodstvo se odgovornosti ne zaveda, tudi ta teden je nadaljevalo igro spletk, manipulacij in prevar. Omenimo le eno. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je sporočil, da bo za novo direktorico TV Slovenija predlagal Natalijo Gorščak, isto Natalijo Gorščak, ki jo je isti generalni direktor avgusta lani razrešil. V sporočilu za javnost je svojo nenavadno odločitev pojasnil takole: »Odločitev se zdi na prvi pogled nesmiselna … a RTV ne samo potrebuje, pač pa si tudi zasluži direktorja s polnim mandatom, ki bo deloval predano, zakonito in v luči javnega poslanstva.« Natalija Gorščak je bila edina kandidatka, ki se je ustrezno prijavila na razpis za ta položaj, direktor pa zdaj iskreno upa, da bo v drugo ravnala bolje in da »umazanega perila ne bo prala v javnosti«. Direktorjeve utemeljitve niso prepričljive, verjetno se glavni razlog za njegov predlog skriva drugje. Natalija Gorščak je zaradi vsega dogajanja že lani jeseni vložila tožbo na sodišču in po nekaterih informacijah naj bi ji tam dobro kazalo. Zato direktor poskuša popraviti napako, kočno odločitev pa bo na koncu seveda sprejel programski svet.

Glavni razlog za dogajanje na RTV Slovenija je zakon, ki omogoča in dopušča politične zlorabe. V sedanjem programskem svetu RTV Slovenija sedijo ljudje, ki o delovanju zavoda in odgovornosti do javnosti ne vedo veliko, veliko pa vedo o tem, kakšno naj bi bilo pravo poročanje novinarjev. Programski svet je bil imenovan v času Janševe vlade, predseduje mu Peter Gregorčič, človek, ki ne skriva, da podpira odhajajočo vlado. Gre za prevaro, Gregorčič in Grah Whatmough vseskozi ponavljata tezo, da so protesti novinarjev in prihajajoča novinarska stavka politično motivirani, četudi je oba neposredno imenovala politika.

Podobna je utemeljitev Andreja Graha Whatmougha. V javnem pismu pred začetkom stavke je dobrohotno priznal, da imajo novinarji pravico do nje, a jim je v naslednjem stavku takoj zagrozil, da se bo vodstvo, če stavka ne bo speljana v skladu z zakonodajo, obrnilo na sodišče. Nato je opozoril, da bi morala »tako zaposlene na RTV Slovenija kot tudi domačo in tujo javnost najbolj skrbeti poplava številnih predlogov sprememb zakona o RTV Slovenija, saj kažejo na to, da si politika želi na vsak način in nemudoma podrediti javni medijski zavod«.

Gre za prazno utemeljevanje. Namen zakonske novele, ki naj bi spremenila delovanje programskega in nadzornega sveta RTV, v petek so jo vložili poslanci strank SD, Svoboda in Levica, je »zmanjšati prevladujoči vpliv strankarske politike na sestavo in delovanje sveta«. Po novem naj bi imel ta 17 članov, deset naj bi jih imenovale različne civilne institucije, pet naj bi jih prišlo iz RTV, le dva naj bi imenoval državni zbor. Zdaj državni zbor imenuje 21 programskih svetnikov od 29. Pot do uveljavitve tega zakonskega predloga bo sicer še dolga, še predno se je pojavil na parlamentarnih mizah, si je SDS zaželela posvetovalni referendum o svojem predlogu novega zakona o RTV.

Vrnimo se k stavki, ni prva, ki jo bodo speljali na RTV Slovenija, a je prva, ki ni povezana zgolj s klasičnimi sindikalističnimi zahtevami po boljših delovnih razmerah in višji plači, tokrat stavkajoči zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. Stavkajo, ker jim »poslovno in programsko vodstvo v informativnem programu TVS in MMC preprečuje delati v skladu s poklicnimi standardi in je zato ogroženo nepristransko in objektivno informiranje javnosti, prizadeti sta poklicna integriteta in verodostojnost javne ustanove«.

Je torej novinarska stavka zadnja etapa v »vojni z mediji«, ki jo je maja 2020 napovedal Janez Janša? V resnici ni, novinarji in novinarstvo si bodo morali ugled in verodostojnost, ki ju je grobo načela ravno politika, znova pridobiti.