Uredništvo

23. 5. 2022  |  Politika

FOTO + VIDEO: Stavka pred RTV Slovenija

Zadnje opozorilo politično nastavljenemu vodstvu javne radiotelevizije

Stavka pred RTV Slovenija

Stavka pred RTV Slovenija
© Gašper Lešnik

Pred stavbo RTV Slovenija danes poteka stavka novinarjev javne radiotelevizije. Med njimi so tudi nekdanji zaposleni in tisti, ki so javni zavod v preteklosti že zapustili. 

_tpJck-XDDQ

Ob današnji opozorilni stavki na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) predstavniki stavkajočih opozarjajo, da socialnega dialoga z vodstvom ni. Pred zborom delavcev ob 13.15 pred stavbo RTVS so ponovno opozorili na stavkovne zahteve, med katerimi so novinarska avtonomija in dogovor o kadrovski politiki. Razrešitev zahtev pričakujejo do konca maja.

Predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković je spomnila, da se v informativnem programu Televizije Slovenija (TVS) s političnimi pritiski in zamenjavami soočajo že eno leto. "Danes smo na točki, ko začenjamo stavko, danes je dan, ko izvajamo opozorilno stavko. Gre za solidarnostno stavko z uredništvom informativnega programa TVS in uredništvom MMC, ki sta pod najhujšimi pritiski od jeseni, ko sta ogroženi novinarska in uredniška avtonomija," je dejala na današnji novinarski konferenci.

"Danes smo na točki, ko začenjamo stavko, danes je dan, ko izvajamo opozorilno stavko. Gre za solidarnostno stavko z uredništvom informativnega programa TVS in uredništvom MMC, ki sta pod najhujšimi pritiski od jeseni, ko sta ogroženi novinarska in uredniška avtonomija."

Helena Milinković,
novinarski sindikat RTVS in Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS

"Danes stavkamo tako, da stavkamo na delovnih mestih. Naša stavka je unikatna, takšne stavke do sedaj še ni bilo. Stavkamo proti vodstvu RTV in ne proti vladi, kot je bilo to v preteklosti," je dejala.

Ob današnji stavki v program televizije, radia in tudi na MMC vračajo ukinjene oddaje, novinarje, ki jim javnost po besedah Milinkovićeve zaupa. "Danes tudi odpiramo razpravo o tem kakšna, naj bo javna radiotelevizija, začenjamo javno razpravo o nujnih spremembah zakona o javni radioteleviziji," še povedala. Ob 13.15 se bodo zbrali pred poslopjem RTVS na Kolodvorski 2, ko bodo stavkajoči za eno uro prekinili delo in se udeležili zbora delavcev.

Stavka pred RTV Slovenija

Stavka pred RTV Slovenija
© Gašper Lešnik

Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, depolitizacijo RTVS, umik vseh škodljivih sklepov programskega sveta, dostojne delovne pogoje, jasno kadrovsko politiko, kar po besedah Milinkovićeve pomeni, da naj zaposleni zasedajo tista delovna mesta, ki jih dejansko opravljajo in so za to delo tudi dostojno plačani. "Zahtevamo tudi pogajanja o dvigu najnižjih plač, zahtevamo jasen in demokratičen socialni dialog, ker to ta zdaj ni," je naštela. Želijo si tudi, da so njihove strokovne in utemeljene pripombe tudi upoštevane.

"Danes tudi odpiramo razpravo o tem kakšna, naj bo javna radiotelevizija, začenjamo javno razpravo o nujnih spremembah zakona o javni radioteleviziji."

Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, pa zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igorja Pirkoviča, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha.

Po oceni predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je stanje v medijih še vedno resno. "Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog," je dejala. Kot namreč opažajo, socialnega dialoga oz. spoštovanja med partnerji tukaj ni. Ponižujoče se ji zdi, da so odgovor na stavko dobili prek sporočila za javnost.

Stavka pred RTV Slovenija

Stavka pred RTV Slovenija
© Gašper Lešnik

"Do petka, ko smo se vendarle uspeli usesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kak je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel," je dajala in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh "šli od stavkovne zahteve do stavkovne zahteve". Upa, da bodo pogajalski proces do 30. maja pripeljali tako daleč, da bodo lahko podpisali stavkovni sporazum, je še dejala. Pri tem zaposlenim na RTVS zagotavlja strokovno in pravno pomoč.

"Do petka, ko smo se vendarle uspeli usesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kak je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel."

Poleg izvršnega odbora sindikata novinarjev je stavko podprla tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Kot je dejal njen predsednik Branimir Štrukelj, sledijo prepričanju, da je avtonomija novinarskega in uredniškega dela ena od temeljnih predpostavk delujoče demokracije. "To je standard, ki v demokratičnih državah ne bi smel biti vprašanje, pa vendar zgleda, da je ta boj v naši državi še odprt," je izpostavil.

Spomnil je, da se je KSJS pred dobrim letom in pol, ko je prišlo do poskusa medijske zakonodaje, postavila v bran novinarski avtonomiji in proti normiranju možnosti, da lahko politika vpliva zlasti na javne medije. Nadaljevali so z opozarjanjem, ko je prišlo "do poskusa izstradanja STA, da bi pristali na spremembe, ki so očitno kazale na poskus vpletanja politike". Danes smo, kot pravi Štrukelj, na povsem isti točki, zato podpirajo novinarje, ki se v tem primeru postavljajo s stavko v bran ključnemu elementu demokratičnega okolja, in sicer avtonomiji obveščanja javnosti.

"Ne morete ločiti temeljnih pogojev dela od avtonomije novinarskega dela. To je tako, kot da ne bi zagotavljali odmora ali varnosti na delovnem mestu."

Branimir Štrukelj,
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS)

Štrukelj je ob tem poudaril, da je boj za zagotovitev novinarske avtonomije "izrazito sindikalna zahteva". "Ne morete ločiti temeljnih pogojev dela od avtonomije novinarskega dela. To je tako, kot da ne bi zagotavljali odmora ali varnosti na delovnem mestu," je dejal.

Po njegovi oceni je vodstvo RTVS lahko konstruktivno samo tako, da to sprejme kot temeljni del stavkovnega sporazuma, v katerega naj se zapiše tudi, s kakšnimi potezami bodo zagotovili novinarsko avtonomijo. "Vsako izogibanje temu bi pomenilo, da vodstvo vztraja pri kršitvah, ki smo jim bili priča v zadnjih mescih," je dejal in dodal, da to ne more pripeljati do dogovora, ki bi zadovoljil novinarje in javnost.

_tpJck-XDDQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.