Uredništvo

16. 6. 2022  |  Družba

30 let od smrti novinarja Mladine Iva Štandekerja 

V novi številki mu bomo posvetili obsežno ilustrirano biografijo

Ivo Štandeker (1961–1992), novinar Mladine, ki je poročal iz obleganega Sarajeva

Ivo Štandeker (1961–1992), novinar Mladine, ki je poročal iz obleganega Sarajeva
© arhiv Mladine

Mineva 30 let, odkar je med vojno v BiH zaradi eksplozije granate umrl Mladinin novinar Ivo Štandeker. Jutri mu bomo v novi številki Mladine posvetili obsežno biografijo (KDO JE KDAJ), opremljeno z ilustracijami Josipa Visarjonoviča.

Vojnega dopisnika Mladine so v sarajevskem naselju Dobrinja zadeli drobci granate, izstreljene s srbskih položajev. Umrl je med prevozom v vojaško bolnišnico pri Sarajevu. Poleg Štandekerja je bila v napadu ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta pred tem več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine.

Mirjana Babić, ki je s svojim vozilom poskušala rešiti ranjena novinarja, je takrat za STA povedala, da ju je želela odpeljati v mestno bolnišnico, a so jo srbski vojaki ustavili na prvi barikadi. Vse tri so pod prisilo odpeljali najprej na Ilidžo, nato pa v kakih deset kilometrov oddaljeni planinski dom, kjer so imeli po navedbah Babićeve sprejemni center. Mirjano Babić so nato izpustili, agonija ranjenih novinarjev pa se je po več urah poskusa prevoza v klinični center v Sarajevu končala s Štandekerjevo smrtjo.

Schneider, ki je v napadu skoraj izgubila nogo, je kasneje povedala, da sta na usodni dan s Štandekerjem skušala priti do točke, od koder bi lahko fotografirala vzpetino Mojmilo, kjer naj bi bili utaborjeni srbski vojaki.

Na Mladini od leta 1987

Ivo Štandeker se je rodil 22. avgusta leta 1961 v Pesnici pri Mariboru. Za Mladino je začel delati leta 1987. Najprej je pisal članke o stripovski kulturi, štiri leta je bil urednik Zadnje strani, najbolj odmevne časopisne rubrike osemdesetih let, in kasneje urednik mednarodne priloge World Media.

Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo.

Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo.

Za Mladino je med drugim pisal reportaže in intervjuje o jugoslovanski politični emigraciji in afriških misijonarjih, zapisoval pa je tudi sodobno zgodovino Balkana. Z začetkom vojne v Sloveniji je postal tudi vojni poročevalec, ki je kot očividec poročal z bojišč od Šentilja, Osijeka in Vukovarja do Dubrovnika in Sarajeva.

Bil je tudi prevajalec težjih strokovnih del iz nemščine. Med drugim je prevedel Metapsihološke spise Sigmunda Freuda, Strukturne spremembe javnosti Jürgena Habermasa in Absolutne religije Georga Wilhelma Friedricha Hegla.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.