Nadvozi in podvozi

Rešitve, ki lahko ustvarijo nove probleme

Vizualizacija načrtovanega cestnega viadukta med Vilharjevo in Šmartinsko cesto

Vizualizacija načrtovanega cestnega viadukta med Vilharjevo in Šmartinsko cesto
© Vir: Koalicija za trajnostno prometno politiko

Lani jeseni se je v medijih pojavila nenavadna novica, da ljubljanski prometni načrtovalci premlevajo idejo, da bi Vilharjevo cesto povezali s Šmartinsko cesto z viaduktom, ki bi potekal nad križiščem pri Situli. Prometna problematika te lokacije je sicer znana. V tem križišču nastajajo veliki zastoji, saj se tri pomembne ceste, poleg omenjenih še Topniška, iztečejo v ozek železniški podvoz pri Orto baru oziroma »pri Zmaju«, kot ga poznajo nekoliko starejši Ljubljančani. Znano je tudi, da se vzdolž Vilharjeve napoveduje več novogradenj, ki bodo prometni pritisk na to križišče še povečale. Pa vendarle: cestni viadukt sredi mesta zveni kot ideja iz časov mrzlične gradnje megalomanske cestne infrastrukture, ki je zahodni svet zajela v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zaradi destrukcije mestnega prostora in tam živečih skupnosti, ki so jo cestni mastodonti skoraj brez izjeme povzročili v svoji okolici, jih je vedno spremljal velik odpor javnosti. Poleg tega se je kmalu pokazalo, da prometnega problema sploh niso rešili, ampak na daljši rok celo poslabšali. Bili so tudi cokla za razvoj vseh območij v svoji neposredni bližini, ki so prostorsko degradirala in se iz tega nikoli niso zadovoljivo rešila. Ogromne betonske infrastrukture se tudi ni lahko znebiti, kjer pa jim jo je vendarle uspelo odstraniti, so pogosto nastali nadvse priljubljeni javni prostori. Še najbolje so jo odnesli tam, kjer je sploh nikoli niso zgradili – marsikje so namreč že prvi dokončani odseki povzročili tolikšno javno ogorčenje, da so nadaljnjo gradnjo opustili, čeprav so bile načrtovane še obsežne investicije. Napredno razmišljujoča mesta, ki kotirajo visoko na lestvicah kakovosti življenja, že dolgo raje prednostno vlagajo v razvoj javnega prometa, kolesarstva in do pešca prijaznih ureditev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.