Peter Petrovčič

24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

Kri ne pozna spolne usmerjenosti

V kratkem naj bi tudi v Sloveniji kri smeli darovati homoseksualni moški

© Marko Pigac

Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo.

Ker je bilo »tvegano spolno vedenje« razlog za zavrnitev zgolj moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, in sicer kar na splošno, ne glede na to, ali je njihovo spolno vedenje res tvegano ali ne, je na podlagi prijave postopek preverjanja diskriminacije lani sprožil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. In pričakovano ugotovil, da je različna obravnava oseb pri krvodajalstvu le na podlagi njihovega spola in spolne usmerjenosti diskriminatorna.

Ukrep vnaprejšnje in trajne prepovedi darovanja krvi za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, po presoji zagovornika ni nujen oziroma edini možen za zagotavljanje varnosti darovane krvi, saj bi za doseganje tega cilja darovanje lahko prepovedali začasno in samo tistim, ki imajo več partnerjev ali tvegane spolne odnose. Zagovornik je ugotovil tudi, da ukrep ohranja in širi predsodke o istospolnih odnosih in utrjuje stigmatizacijo istospolne usmerjenosti.

Slovenija pri tem ni osamljena. V nekaterih državah velja enaka prepoved kot doslej pri nas – med evropskimi je takšna Grčija. Na drugi strani so (evropske) države, ki ne delajo razlik pri obravnavi krvodajalcev glede na njihovo spolno usmerjenost, recimo Španija, Italija in Portugalska. Vmes pa je tudi večje število držav, kjer je darovanje krvi omogočeno tudi gejem, a pod nekaterimi pogoji. Večinoma gre za pogoj, da homoseksualni darovalec v določenem obdobju (ki se šteje v mesecih) pred darovanjem krvi ni imel spolnih odnosov. Se pa tudi te omejitve zadnje čase sproščajo.

V Nemčiji so pogoje sprostili lani poleti, ker jih je v to prisililo pomanjkanje krvi zaradi epidemije koronavirusa. Za geje v monogamnih partnerskih odnosih zdaj omejitev ni več, geji z več kot enim spolnim partnerjem in tisti, ki pogosteje menjujejo partnerje, pa bodo morali biti pred darovanjem krvi spolno vzdržni le še štiri mesece in ne več leto dni, kot je veljalo doslej. Z enakim razlogom je pogoje lani dodatno omilila tudi Velika Britanija, ki sicer na tem področju že desetletje stopa po počasni, a vztrajni poti napredka.

To naj bi s prvim julijem storila tudi Slovenija. Zavod za transfuzijsko medicino je namreč spremenil dolgoletna priporočila, ki so v tem pogledu izključevala geje. Ali kot so zapisali: »Ukinja se trajna odklonitev darovanja krvi zaradi spolne usmerjenosti in spolnega vedenja, ki jo nadomešča začasna odklonitev, odvisna od tveganosti posameznikovega spolnega vedenja.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.