Najemnina za funkcionarje: le 2,9 evra za kvadratni meter

Razkrivamo razloge, zaradi katerih več sto stanovanj, ki jih upravljajo ministrstva za javno upravo, obrambo, notranje zadeve pa bolnišnice in druge ustanove, država ne prenese na republiški stanovanjski sklad

Po vsakih volitvah se zamenja garnitura poslancev in s tem tudi najemniki v službenih stanovanjih državnega zbora. V tem mandatu je za službena stanovanja – parlament jih upravlja 49 – zaprosilo 23 poslancev. Stanovanja so v Ljubljani, kjer v zadnjem obdobju tržne najemnine letijo v nebo. A ne za poslanska stanovanja. Za ta tržne razmere in inflacija ne obstajajo, najemnine iz mandata v mandat ostajajo iste. Tokrat bo za največje stanovanje, veliko 68,54 kvadratnega metra, poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj plačeval zgolj 226 evrov mesečne najemnine, kar znaša 3,8 evra za kvadratni meter. Jožica Dergajc, tudi iz Svobode, pa bo za najmanjše stanovanje, veliko 27 kvadratnih metrov, plačevala 142 evrov na mesec.

Najemnina 3,8 evra za kvadratni meter je za Ljubljano seveda smešno nizka. Republiški stanovanjski sklad zdaj recimo na Brdu v Ljubljani zaračunava do 9,5 evra za kvadratni meter, najnižje javne najemnine v Ljubljani – aprila prihodnje leto se bodo zvišale še za tretjino – pa znašajo okoli šest evrov za kvadratni meter. Poslanska stanovanja so seveda zgolj nazoren prikaz širšega fenomena. V morju službenih stanovanj, ki jih upravljajo ministrstvo za javno upravo pa ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in druge institucije javnega sektorja, recimo bolnišnice, so poslanska stanovanja le manj pomemben odklon.

Odkar so se lani na podlagi novele stanovanjskega zakona začele javne najemnine zviševati, postajajo funkcionarski privilegiji vse bolj nevzdržni.

Ministrstvo za javno upravo (MJU) recimo upravlja 503 stanovanja, ki so na razpolago uradnikom in funkcionarjem v državni upravi. Tudi najemnine za ta stanovanja so podobno nizke kot za poslanska. Na zadnjem razpisu za dodelitev službenih stanovanj v najem so na Litostrojski ulici v Ljubljani 95 kvadratnih metrov veliko stanovanje oddali za 349 evrov na mesec oziroma za 3,6 evra za kvadratni meter, najmanjša stanovanja, velika od 30 do 40 kvadratnih metrov, pa ministrstvo za javno upravo zaposlenim oddaja za približno 160 evrov mesečne najemnine. Ministrstvo za obrambo jih ima v lasti 865. V Ljubljani za eno od njegovih največjih trisobnih stanovanj s kabinetom s površino 96 kvadratnih metrov uslužbencu zaračunavajo 278 evrov najemnine ali 2,9 evra za kvadratni meter. Podobne so najemnine, ki jih za 516 službenih stanovanj zaračunavajo uslužbencem na notranjem ministrstvu.

S tem je več težav, s krizo na nepremičninskem področju predvsem v Ljubljani pa postajajo vse očitnejše. Parlament ali ministrstva sicer lahko po zelo ugodnih, tako rekoč subvencioniranih cenah ponujajo svoje nepremičnine, a za to bi morali najemniki, funkcionarji, poslanci in drugi državni uradniki, to darilo upoštevati kot boniteto, za katero se plačuje davek. Boniteta bi se morala upoštevati vsaj za razliko do tržne najemnine, a kaj, ko v vseh teh institucijah odgovorni predpostavljajo, da gre za neprofitno najemnino, s katero se vzdržuje stanovanjski fond – pa čeprav je ta enkrat nižja, kot jo prejemnikom stanovanjske pravice zaračunava republiški stanovanjski sklad. Kako je mogoče, da v parlamentu, na ministrstvu za javno upravo, na obrambnem ministrstvu, v bolnišnicah zaračunavajo enkrat nižjo neprofitno najemnino kot v republiškem stanovanjskem skladu?

Direktor sklada Črtomir Remec pravi, da so postopki, na podlagi katerih v teh institucijah izračunavajo najemnine, izredno nejasni. Leta 2015 so avtorji resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu zato predlagali, da bi se status vseh nepremičnin – službenih stanovanj in javnih najemnih stanovanj – izenačil. To bi pomenilo, da bi se morala vsa državna stanovanja prenesti v upravljanje republiškega stanovanjskega sklada, a so nato poslanci ob sprejetju stanovanjskega zakona sprejeli definicijo, da med »javna najemna stanovanja«, v nasprotju s priporočili strokovnjakov, ne sodijo »službena stanovanja, namenjena reševanju stanovanjskih potreb javnih uslužbencev in funkcionarjev«. Tako so funkcionarska službena stanovanja postala izjema.

Nizka najemnina pa ni edina težava, omeniti je treba tudi iracionalno upravljanje in številne majhne korupcijske zgodbe. Lani so na notranjem ministrstvu pod ministrom Alešem Hojsom, ki je bil ves ta čas tudi predsednik veteranske organizacije Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), spremenili pravilnik o oddaji službenih stanovanj tako, da so omogočili podaljšanje najemnih razmerij za nedoločen čas tudi osebam s statusom vojnega veterana. Tako je od 60 do 70 nekdanjih zaposlenih na notranjem ministrstvu dobilo poceni najemna službena stanovanja za nedoločen čas. Ministrstvo za notranje zadeve seveda ni center za socialno delo. Republiški stanovanjski sklad vsem najemnikom javnih stanovanj zaračunava stroškovno najemnino, s katero se javni stanovanjski fond vzdržuje, kdor te ne more plačati, pa bi moral za ta namen pridobiti socialno pomoč.

Podobnih primerov je še več. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da imajo od 516 službenih stanovanj nezasedenih kar 110 stanovanj. Ministrstvo za obrambo jih ima zaradi različnih razlogov nezasedenih 75. Največ, kar 42, je denimo nezasedenih, ker niso prenovljena. Sicer pa 536 stanovanj uporabljajo vojaki, kar 60 pa uslužbenci ministrstva. Kar deset odstotkov zaposlenih uslužbencev ministrstva za obrambo torej biva v službenih stanovanjih, za katera plačujejo nižjo najemnino od neprofitne najemnine, ki jo občani plačujejo prek stanovanjskega sklada.

Potem so tu še denimo bolnišnice. Bolnišnica Celje upravlja 66 stanovanj, ljubljanski univerzitetni klinični center 82 stanovanj, Univerzitetni klinični center Maribor pa ima, kot so nam odgovorili, v lasti 121 stanovanj, od katerih jih je trenutno 27 stanovanj praznih. Po naših informacijah jih je večina praznih že kakšno desetletje, ker bolnišnica nima denarja za obnovo, hkrati pa za obnovo ni zainteresirana, saj bi morebitni najemniki najemnino plačevali ministrstvu za zdravje.

POVEZAVA DO PRISPEVKA V CELOTI >>