Luka Volk

15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Svet

Je ameriški velikan lobiral tudi v Sloveniji?

Uberjevi dokumenti

Proti Überju tudi v Sloveniji – lanski protest taksistov pred državnim zborom

Proti Überju tudi v Sloveniji – lanski protest taksistov pred državnim zborom
© Janez Zalaznik

Nekdanji lobist Uberja Mark MacGann je britanskemu časniku The Guardian razkril na tisoče zaupnih datotek podjetja. Tako imenovani Uberjevi dokumenti so zbirka več kot 124 tisoč dokumentov, med katerimi je 83 tisoč elektronskih sporočil in tisoč drugih dokumentov, ki razkrivajo, da je podjetje od leta 2013 do 2017 pod vodstvom Travisa Kalanicka z lobiranjem in oglaševanjem, ki ga je stalo okoli 89 milijonov evrov na leto, novačilo sebi naklonjene politike in z njihovo pomočjo poseglo v evropsko taksistično panogo.

Uber se že lep čas otepa številnih očitkov: podjetje prevoznikov ne zaposluje in se tako izogiba obveznostim delodajalca, vodilni v podjetju so bili obtoženi, da gojijo kulturo spolnega nadlegovanja, podjetje so pestili številne tožbe in škandali, vezani predvsem na kršitve varovanja osebnih podatkov. Nedavno razkritje je tako zgolj vrh ledene gore.

Pri hitri širitvi se je podjetje opiralo predvsem na subvencionirane voznike in znižane cene prevozov, s tem pa spodkopavalo taksistične službe, pogosto tako, da sploh ni pridobilo dovoljenja za opravljanje storitev. Intenzivno je lobiralo pri nekaterih vladah, med drugim so se njegovi predstavniki sestajali s sedanjimi in nekdanjimi britanskimi ministri, lobirali pa so tudi pri zdajšnjem francoskem predsedniku, tedaj gospodarskem ministru Emmanuelu Macronu in nekdanji evropski komisarki Neelie Kroes.

Z Macronom je podjetje sklenilo skrivni dogovor, ko je bil ta na položaju ministra za gospodarstvo. Pariz je bil tako prvo evropsko mesto, kamor se je širil Uber. Macron je Kalanicku obljubil, da bo zakone spremenil v korist Uberja, sestala sta se vsaj štirikrat, čeprav je bila javnost seznanjena le z enim obiskom. V enem od sporočil je Uber Macronu recimo sporočil, da mu je izjemno hvaležen in da takšna naklonjenost političnih odločevalcev sicer ni nekaj vsakdanjega.

Kroesova, nekdanja komisarka Evropske unije za konkurenco, je deležna obtožb, da je kršila etični kodeks, ko se je še pred iztekom mandata z Uberjem dogovarjala za prestop v podjetje, nato pa skrivoma lobirala zanj.

Uberjevi interesi so posegli tudi na slovenski trg. Nad ameriškim velikanom so se sprva navduševali že v Cerarjevi vladi, ko je tedanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar ob obisku ZDA z Uberjem podpisal pismo o nameri za sodelovanje. Zakonska podlaga za njegov prihod je bila nato ustvarjena v prejšnji vladi z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu.

V zvezi z lobiranjem za Uber na slovenskem trgu se je že od samega začetka omenjal Mark Boris Andrijanič, nekdanji Uberjev lobist, ki je v Janševi vladi zasedel položaj ministra za digitalno preobrazbo. Ob zdajšnjem razkritju dokumentov se sicer brani, da mu je tak način dela tuj, saj se je podjetju pridružil, ko je Kalanick že odstopil s položaja. Podobno očitke, da je bila slovenska vlada tarča intenzivnega lobiranja, zanikata Koprivnikar in nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Zakonska podlaga, ki je Uberju omogočila prihod na slovenski trg – čeprav nato nanj nikoli ni zares vstopil –, bo z zakonom o škodljivih ukrepih vlade Janeza Janše, ki ga je v državni zbor vložil Inštitut 8. marec, odpravljena.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.