Poletna suša

Slovensko Istro in kraško zaledje je tudi letos prizadela suša, ki prebivalcem povzroča hude težave. Zaradi zaostrovanja sušnih razmer in nadaljnjega upadanja razpoložljivih vodnih virov – pri čemer zdajšnje meteorološke napovedi ne nakazujejo, da bi položaj do konca meseca rešile padavine – je bilo v zadnjih tednih že uvedenih več ukrepov za zmanjšanje porabe vode. Rižanski vodovod, ki zagotavlja pitno vodo štirim istrskim občinam, Ankaranu, Izoli, Kopru in Piranu, se po skoraj štirih desetletjih pripravlja na uvedbo redukcij, zaradi česar bi bil za nekaj ur na dan onemogočen dostop do vode, vodo pa bi bili tamkajšnji prebivalci primorani pred uporabo prekuhavati.

Predlani se je iz podobnih razlogov na mizi spet znašel projekt oskrbe prebivalstva na območju slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Osrednja točka predvidene rešitve naj bi bila ureditev vodne akumulacije, ki bi jo pridobili z zajezitvijo Suhorce in Padeža sredi Vremske doline. Čeprav so okoljevarstveniki projektu nasprotovali, je sedanja vlada od prejšnje podedovala načrte zanj, čeprav predlagana rešitev ne prinaša tako nujno potrebnega hitrega olajšanja položaja tamkajšnjega prebivalstva.

Poleg tega predstavnik pobude Ohranimo Brkine Mario Benkoč, ki se je čez teden sestal z okoljskim ministrom Urošem Brežanom, vztraja, da gradnja vodne akumulacije ni prava rešitev. »Če bi se gradilo, bi se gradilo vsaj pet let,« razlaga. »Potem pa se pojavlja vprašanje, ali bi se potrebna voda sploh natekla. Strugi Padeža in Suhorce sta trenutno suhi – Suhorca ima čisto malo vode, še do gležnja ne pride, struga Padeža pa je povsem suha. Pozimi je voda nekoliko višja, ampak še vedno ne dovolj, ob vedno hujših podnebnih spremembah pa lahko pričakujemo, da bo vode vedno manj.«

Benkoč glavno rešitev za odpravo pomanjkanja vode vidi v povezovanju južnoprimorskih vodovodnih sistemov. Po srečanju ministra z župani istrskih občin so se pojavili še drugi predlogi za iskanje vodnega vira za občine – poleg povezovanja vodovodov še četrta vrtina v Klaričih in povečanje transportnih zmožnosti cevovoda do Rodika. Z zadnjo rešitvijo bi lahko čez približno leto in pol dobavo vode povečali za 50 litrov, torej na 150 litrov na sekundo.

Računsko sodišče je že pred leti opozorilo, da nimamo vzpostavljenega ustreznega sistema preprečevanja posledic suše v kmetijstvu. Za kmete bi se rešitev lahko skrivala v namakalnih sistemih, tudi v namakanju z odpadno vodo – občini Ajdovščina in Vipava že od pomladi recimo z lastniki kmetijskih zemljišč podpisujeta pogodbe o priključitvi na načrtovani namakalni sistem, ki bi tudi v zgornji del Vipavske doline pripeljal vodo iz akumulacije Vogršček. Vendar se je zanj zaradi dvomov, kaj bo, če vode v Vogrščku ne bo, doslej odločila le tretjina kmetov. Njihovi strahovi so se ravno ob zdajšnji suši izkazali za upravičene, saj se je pokvarila še tretja od petih črpalk, ki iz reke Vipave polnijo namakalni razvod Vogršček. Voda iz sistema tako ni na razpolago.

Suše in temperaturni rekordi skupaj s požari – gori na Portugalskem, v Franciji, Grčiji, Španiji, požar je izbruhnil tudi na Krasu – trenutno pustošijo po Evropi in povzročajo težko popravljivo škodo. Podobnih pojavov je mogoče pričakovati vedno več, zato se moramo nanje dobro pripraviti, toliko nujneje pa je, da sprejemamo ukrepe, ki bi posledice podnebnih sprememb vsaj nekoliko omilili. Od tega bo navsezadnje odvisno tudi naše preživetje.