Petka za vse

Ko učiteljica vsem učencem zaključi odlično oceno

V Osnovni šoli Borovje v Zagrebu je učiteljica biologije vsem učencem od petega do osmega razreda zaključila odlično oceno. V šoli njeno ravnanje razumejo kot izraz nezadovoljstva s pritiski staršev. Omenjena učiteljica svoje odločitve za medije ni pojasnila, se je pa za hrvaško televizijo RTL odzvala ravnateljica šole Branka Štefok Boradžija. »Ne moremo reči, da to podpiramo, vsekakor pa razumemo učiteljičino ravnanje. Ne morem in ne želim govoriti v njenem imenu, ampak brez dvoma razumem ta izraz nezadovoljstva in razočaranja nad sistemom ocenjevanja,« je dejala. Željko Stipić, predsednik sindikata zaposlenih v šolstvu Preporod, pa se z učiteljičinim ravnanjem strinja. »Če bi vprašali mene, bi postala osebnost leta, zelo verjetno pa bo dobila opomin, kazen. Razmere so takšne, da ima odlično oceno 90 odstotkov učencev, tu pa gre za 100 odstotkov. Razlika ni velika. Teh 100 odstotkov je sporočilo, da je 90, 80 ali 70 odstotkov groza. Pogosta groza v naših šolah,« je dejal. Z odličnim uspehom na Hrvaškem osnovno šolo konča 60 odstotkov učencev, v srednjih šolah pa je delež odličnjakov 26-odsoten.

Podobne težave imajo v slovenskih šolah. Pred leti je ena od učiteljic predmetne stopnje v izogib pritisku staršev, da bi otroci dobivali visoke ocene, izrazito prilagodila način ocenjevanja znanja. Pri ustnem ocenjevanju je kljub različni stopnji znanja, ki so ga izkazali učenci, delila odlične ocene oziroma petice, učencem pa je poleg tega omogočala, da so ocene pridobili s projektnimi nalogami, ki so jih lahko pripravili celo v sodelovanju s starši. Strokovno je svojo odločitev utemeljevala s tem, da gre za sodobnejše načine ocenjevanja, kjer je namen, da učenca ocenjujemo, dokler ne izkaže zadostne stopnje znanja. V Sloveniji sicer na nekaterih šolah učitelji dijakom omogočajo večkratno popravljanje ocene.

Dr. Katja Jeznik, strokovnjakinja za teorijo vzgoje z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti, meni, da je danes ocenjevanje v šolah vse bolj sredstvo za zbiranje točk, ki pri posameznikih utrjuje pričakovanje boljšega življenja, do katerega pripelje formalna izobrazba. »S takšnim nestrokovnim ravnanjem učitelji skupaj s starši učencem delajo zgolj ’medvedjo uslugo’. Padec na realna tla pa lahko verjetno pri mladostnikih na njihovi nadaljnji izobraževalni poti utrjuje nerealno samopodobo in povečuje duševne stiske, za katere vemo, da postajajo huda težava odraščajoče mladine.«

In če se za konec vrnemo k hrvaškemu primeru. Javnost je na vedno večji delež visokih ocen v osnovnih in srednjih šolah postala pozorna zaradi sina hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Predsednikova soproga Sanja Musić Milanović je ob koncu letošnjega šolskega leta pisala ravnateljici zagrebške klasične gimnazije, ki jo obiskuje sin, in opozorila na nepravilnosti pri pouku matematike. V sporočilu je poudarila, da ne zahteva zvišanja zaključne ocene iz matematike s štiri na pet, a so na šoli to vseeno storili, čeprav se je šolsko leto že končalo.